Mene pa pri neporočenih skrbi nekaj drugega. Mene je otrok vprašal. mami zakaj se jaz in oči piševa drugače kot ti? Pa ne me narobe razumet, mi ne goljufamo z podatki, vendar otrok ki je navezan na oba, doživlja stisko zaradi tega, takrat začne razmišljati s svojo glavo....

Stiska zaradi drugačnega priimka? Dvomim. To je samo otrokovo "zakaj je tako" vprašanje. Če otroku starosti primerno razložiš, da so priimki samo črke na papirju, ki niso nikakršen pogoj ljubezni in pripadnosti, potem bo otrok to razlago sprejel.

ti kar verjemi Kerensa, da jo doživlja, ker je to vprašanje na vsakem koraku, kjer se srečamo z vprašanjem priimka.. In povsod potem razlaga, kako se kdo piše in da bi on rad videl da bi se pisal tako kot mami, pa da bi se tudi oči tako pisal. Skratka pri nas ga to full daje....ljudje ki jim priča o tem,pa to opazijo, tega ne morem skrit, ker je otrok spontan

no in morda še bistven podatek, živimo pa skupaj in se štekamo.

kaj sedaj želiš povedat? da je vzgojiteljica napačen človek. in naključna oseba ki ga vpraša kako mu je ime in kako se piše. ja vzgojiteljica mi je tudi povedala, da kadar se predstavi, pove, da mami se pa drugače piše! Torej Kerensa?

Oprosti, tu ti moram povedati, da gre tvoje razmišljanje v napačno smer. Vzgojiteljica je sama neporočena mati štirih otrok in relativno mlada. Pristop ki ga ima do otorok se mi zdi pravi,ker jo imajo otroči zelo radi. In nikakor ji ne pripisujem napačnega pristopa, ker otrok vsakemu ki ga vpraša, trobezlja da se ne pišemo isto. ALi me ti ne razumeš? In če vsakomur to trobezlja, kljub temu, da imamo en tak čudovit odnos doma in da mu povemo, da je kljub temu da se drugače pišemo med nami vse kot mora biti, ni drugega zakjučka, kot da otrok zaradi tega trpi. Pa da ne boš mislila, meni in mojemu je poroka mimo. Kaj boš sedaj rekla? Vzgojiteljica mi je povedala, da se pri njem striktno izogiba vprašanja po priimku, ko se predstavljajo med seboj ob dogodkih in vedno je ista pesem pove svoje ime in doda priimek, nadaljuje pa z ... moja mami se pa ne piše tako kot jaz....

Ojej tema iz pradavnine , jaz pa študiram od kdaj je na čveku omogočena anonimnost.

Glede priimkov pa se moram strinjati s Kerenso (ojej). Srečne družine ne naredi enak priimek ampak odnosi. Pa če se en piše Kovač, drugi pa Novak. In če otroka to tako moti, bi jaz prej rekla, da je nekje pobral, da je to nekako negativno. Npr. kaka babica zna stegnit jezik okol neporočenega sina/hčere.

veš otrok sprašuje, mi pa mu odgovarjamo in mu nikoli pri teh stvareh ne lažemo. Učili smo ga pa tudi svojega imena in priimka. In on sam ostale vrstnike sprašuje kako se pišejo oni, pa kako se njihove mamice. Ja in kaj naj naredim? Vsi indici kažejo na to, da ga to blazno moti. Verjemi mi, da sem mu miljonkrat povedala, da priimki niso pomembni za naš odnos, pa da je zato med nami ravnotako vse o.k. In nikogar ni sram, kaj pa doživlja on zaradi tega mi je pa skoz manj jasno. Vse kar pove ko ga vpašamo kaj je narobe, je to da želi da bi se tudi mamica pisala tako kot on ali pa da bi se on pisal tako kot mamica. Zdej se pa pejt

Po mojem mnenju otroci sami že opazijo različne priimke, temu pa ne posvečajo pozornosti, v kolikor jim je razloženo, da priimek ni pomemben. Sploh predšolski otroci - ti to nekje slišijo (po možnosti še kaj negativnega okrog tega, ja) in potem se to zasidra v njih. Še vedno pa otroci prvenstveno najbolj verjamejo in zaupajo staršem in če jim starši primerno razložijo to "kolobocijo", potem je "problem" rešen. In eč že (kasneje) otroka kdo vpraša, zakaj se piše drugače, kakor njegova mama, zna otrok to tudi razložiti. Pa čeprav z besedami "Kaj pa je važno, kako se pišem? Važno je, da je ona moja mama."

Še vedno lahko greš na UE in si spremeniš priimek v partnerjevega. Stane manj kot poroka in vsi trije se boste enako pisali.

< Sporočilo je popravil oka -- 7.10.2009 9:17:04 >

jah tu je pa problem, ker se jaz v svojem priimku počutim zelo dobro. Pisan mi je na roko Ne bi "moževega".
Mož je dal kontra predlog, naj tamalemu grem spremenit priimek oz. dodat še mojega in se ob tem že pošteno hecava, kadar malega seveda ni poleg. O ****tiš - sorry Kovač ker sem čist zasmetila s svojim primerom

aha rija si me pa prehitela

Rija čisto resno! Ali potem otrok prične spraševat, zakaj ima on oba priimka

Otroci (se) vedno nekaj sprašujejo. Če bi se vsi pisali enako, bi pa spraševal, zakaj se matere polovice otrok v vrtcu pišejo drugače, kakor otroci. In posledično bi se spraševal, kaj od tega ni "normalno". Samo razložiti mu je treba, pa je.