Pa se nekaj o prehladih in gripi
Prehladi in gripa pri otrocih
Najpogostejši povzročitelji vnetja dihalnih poti so številni virusi. Če je vnetje omejeno na nos, žrelo in sapnico, rečemo, da gre za vnetje zgornjih dihal, če pa se vnetje razširi na manjše dihalne poti ter na pljučno tkivo, govorimo o vnetju spodnjih dihal (bronhiolitis, pljučnica). Prehlad Virusno vnetje zgornjih dihal najpogosteje imenujemo kar prehlad, verjetno zato, ker smo za okužbo z virusi dovzetnejši v hladnih mesecih leta, posebej, kadar nas zebe. Z raziskavami so dokazali, da se takrat, ko imamo mrzle noge, refleksno skrčijo žile v nosu in je obrambna sposobnost nosne sluznice oslabljena in s tem tudi povečana dovzetnost za okužbe z virusi.
Prehlad je najpogostejša bolezen otrok in odraslih. Glavni znaki so: tekoč izcedek iz nosu, kihanje, praskajoče bolečine v žrelu, suh kašelj; temperatura je največkrat normalna, pri otrocih je lahko tudi povišana, običajno ne preko 38,5º C. Prehlad traja 1 – 2 tedna, mine spontano in zdravljenje ni potrebno, razen v redkih primerih, ko pride do komplikacij kot so vnetje ušes ali obnosnih votlin. Pri dojenčkih v prvih mesecih starosti pa lahko prehlad povzroči težave pri dihanju, saj ne znajo dihati skozi usta. Pomembno je čiščenje nosu s fiziološko raztopino, dojenčka položimo v takšen položaj, da je olajšano iztekanje sluzi iz nosu, redkokdaj so potrebne aspiracije nosu. Ob prehladu so povečane izgube tekočine, zato naj mamice pogosteje podojijo otroka, oziroma občasno ponudijo nekaj žličk vode tistim, ki so hranjeni po steklenički. Če pa starši opazijo, da dojenček težko diha, morajo obiskati zdravnika, saj se je morda vnetje razširilo na spodnja dihala.
Gripa Gripo povzročajo virusi influence A, B, (pri otrocih redkokdaj tip C) in njihovi številni podtipi. Epidemijo gripe običajno najprej zaznamo med otroki, kmalu zatem pa se razširi med odraslimi.
Pri majhnih otrocih poteka gripa zelo podobno kot druge virusne okužbe dihal in jo samo po kliničnih znakih težko prepoznamo. Na gripo posumimo glede na epidemiološko situacijo.
Pri večjih otrocih in mladostnikih pa poteka gripa podobno kot pri odraslih: nenaden začetek z visoko temperaturo, mrazenjem, pordelimi lici, glavobolom, bolečinami v mišicah in sklepih, splošnim slabim počutjem. Temperatura je povišana med 39° in 41°C, pri mlajših otrocih običajno ni tako visoka. Pojavijo se prehladni znaki: voden izcedek iz nosu, bolečine v žrelu, solzenje in pekoč občutek v očeh, suh kašelj. Pri nekompliciranem poteku traja vročina 2 -3 dni, lahko tudi do 5 dni, kašelj pa 4 -10 dni. Velikokrat lahko kašelj in zmerna utrujenost trajajo še 1 -2 tedna po bolezni.
Kdaj vemo, da gre pri otroku za prehlad in kdaj za gripo? Pri majhnih otrocih je potek gripe in drugih virusnih bolezni tako podoben, da na gripo posumimo le glede na epidemiološko situacijo.
Večji otroci imajo pri gripi višjo temperaturo, mrazenje, izrazitejši je glavobol, splošno slabo počutje, suh kašelj, bolečine v žrelu. Pri prehladu temperatura običajno ni zelo visoka, izrazitejši je izcedek iz nosu, kihanje in kasneje tudi kašljanje, splošno počutje pa niti ni zelo slabo.
Kako okrepimo obrambne sposobnosti otroka in ga zaščitimo pred okužbami? Otroka poskušamo čimmanj izpostavljati možnim virom okužbe – to običajno ni mogoče, če je otrok v vrtcu. Lahko pa v veliki meri zaščitimo dojenčka v prvem letu. Najpogosteje prinesejo viruse v domače okolje starejši otroci iz vrtca, zato je bolje, da tudi starejši otroci v času starševskega porodnega dopusta ne obiskujejo vrtca. Prehlajeni otroci in odrasli naj ne obiskujejo družin, kjer imajo dojenčka (po potrebi na to opozorimo sorodnike in prijatelje). Z dojenčkom in majhnim otrokom ne zahajamo v prostore (dvorane, velike trgovine), kjer se zadržuje veliko ljudi, posebno ne pozimi in spomladi, ko so okužbe z virusi pogostejše. Obolevanje je seveda v veliki meri odvisno od imunskega sistema, ki pa lahko dobro deluje le, če otroci s hrano dobijo vse potrebne snovi: otroci, mlajši od 6 mesecev z maminim mlekom (ali z adaptiranim, če dojenje ni možno), večji otroci pa z uravnoteženo prehrano, ki vsebuje veliko svežega sadja in zelenjave. Otroci potrebujejo tudi dovolj počitka. Delovanje imunskega sistema je zelo odvisno tudi od psihičnega počutja (tako pri otrocih, kot pri odraslih). Otroci, ki so pogosto priča prepirom med starši ali se morajo zaradi ločitve staršev pogosto “seliti” od enega k drugemu staršu in ne vedo, kje je njihov varni dom, bistveno pogosteje obolevajo. Zato je tudi zaradi zdravja otrok vredno pokazati več strpnosti do partnerja. Otroke, starejše od 6 mesecev lahko pred gripo zaščitimo tudi s cepljenjem. Slaba stran cepljenja je, da ga je potrebno ponavljati vsako leto in da zaščiti samo pred tistimi podtipi virusov, ki so v cepivu. Vsekakor pa je cepljenje priporočljivo, še posebno za otroke, ki imajo težje kronične bolezni.
Kdaj lahko otroku pomagamo sami (in s čim oziroma kako) in kdaj je potrebno
obiskati zdravnika? Pri prehladnih obolenjih in gripi obisk pri zdravniku večinoma ni potreben. Otroku ponudimo dovolj tekočine. Zbijamo temperaturo, kadar naraste preko 39°C s paracetamolom, po potrebi dajemo kapljice v nos. Če je kašelj suh in zelo dražeč, lahko otrokom, starejšim od dveh let, damo kakšen sirup za pomirjanje kašlja. Poskrbimo, da v sobi ni presuh in prevroč zrak. Otroka peljemo k zdravniku, če ima znake komplikacije gripe ali sekundarne bakterijske okužbe po virozi: če ga boli uho, če temperatura po treh dneh ne začne upadati, če postane kašelj bolj intenziven, otrokovo počutje pa se slabša ali ima kakšne druge bolečine. Posebna pozornost je potrebna pri dojenčku.
Ko starši opazijo spremenjeno obnašanje pri dojenčku, se mnogokrat težko odločijo, ali je že potreben obisk pri zdravniku ali pa je kakšen drug vzrok spremembi. Dojenčki pa tudi otroci mlajši od 24 mesecev ne morejo povedati, kadar se slabo počutijo ali jih kaj boli, zato morajo biti starši pozorni na številne druge znake, s katerimi nam dojenček sporoča, da je zbolel. Starši, ki dobro poznajo svojega otroka, običajno hitro prepoznajo bolezenske znake in če jih natančno opišejo zdravniku, je pot do diagnoze krajša in lažja. Dojenčka je potrebno pripeljati k zdravniku na pregled, če ima katerega od naslednjih znakov: - če neutolažljivo joče, več kot običajno, posebno, če joče z visokim glasom
- če odklanja hranjenje več kot 6 ur podnevi
- če je pretirano zaspan, ga težko zbudijo in je tudi potem, ko je zbujen, apatičen ali nezainteresiran za okolico
- če pospešeno diha, se pri dihanju širijo nosna krila, ugrezajo medrebrni prostori in kotanja nad in pod prsnico
- če stoka
- če ima povišano temperaturo (pri koliko povišani temperaturi je otroka potrebno peljati k zdravniku je odvisno od splošnega počutja in drugih bolezenskih znakov, vsekakor pa je prav, da dojenčka, ki ima temperaturo 39°C ali več, vidi zdravnik).
- če ima izbočeno ali udrto veliko mečavo
- če ima spremenjeno barvo kože (izrazita bledica, modrikasta koža in sluznice ali močno pordela koža)
- če ima pikčaste krvavitve po koži ali druge nenavadne izpuščaje
- če močno bruha ali če bruha v loku
- če odvaja obilno tekoče, sluzasto ali krvavo blato Večjega otroka je nujno peljati k zdravniku: