Hojla decembrke!
pregled za mano, mali/mala se razvija lepo, izvidi tokse so ok, MV imam kratek tako da ostajam na polni bolniški in priznam, da mi čisto paše. V službi imam preveč stresno in ni vredno... spola se ni videlo, sem pa tudi potem G rekla, da niti nočem vedeti, naj bo presenečenje, in tako bo ostalo do decembra. Naslednji pregled imam 16.7. (imam jih bolj pogosto zaradi kratkega MV).
Za seznam: jaz bom rodila v LJ, sem iz LJ in mi je bil prvi porod ok v LJ P, zaupam in grem spet. Kaj se čem nekam vozit, pa potem da se moj z Niko vozi... brez veze, če imamo vse blizu.
Sedaj sem pa doma, nekaj delam za službo, pomagam študentki od doma, imam še par opravkov, predvsem pa moram spakirat ker popoldne z Niko odrineva k noni na morje, ostali bova vsaj do nedelje, če ne dlje...
Julija, mi je žal da ti je takole. Moški enostavno ne razumejo, kako je, če hormoni nagajajo, da smo res bolj občutljive. Jaz sem imela to srečo, da je mojemu možu biva sodelavka (tudi moja bivša šefica) pojasnila, da mora v nosečnosti in potem še porodniško le kimat, požret in me podpirat. Da bo vse minilo in se normaliziralo, da so to le hormoni. V prvi nosečnosti me ni kej metalo, bilo pa je precej naporno po porodu, depresija (vendar ne hujša... nihanja pač), neprespane noči. Še danes pravim, če ne bi on imel besed šefice v glavi tisto obdobje bi bila danes ločena.
Rekla ti bom, da skušaj tvojemu nekako dopovedat, da sedaj rabiš le podporo in razumevanje, da je že tebi težko ko ti niha razpoloženje, da pa morata biti skupaj močna v tem obdobju, da bo itak minilo. In da se veselita prihoda novega člana, brez kregov. Upam da bo šlo, da se pomiriš.
Tako, še malo delat, vas pa pridem še pozdravit preden grem na morjeeeeee....
_____________________________
Prijatelji so angeli, ki te dvignejo takrat, ko tvoja krila pozabijo leteti.