Spodaj sem brala temo koliko zaslužite in kako porabite ta denar. Zanima me ste kdaj pomislile da bi se odpovedale otroku(če bi nepričakovano zanosile), ker bi se bale kako bi finančno zmogle?
Vas je kdaj tega strah? Da bodo vaši otroci za karkoli prikrajšani?
S partnerjem zasluživa skupaj ok. 250.000-270.000. Seliva se v podnajemniško stanovanje. Sama sem še študentka. Imava enoletnega :duda:. In noseča sem. Strah me je da vsega ne bova zmogla.:zmeden: Najprej sem še verjela da nekako bo.:zmeden: Ampak zdaj v to dvomim.
Je bolje počakati še z enim otrokom vsaj nekaj let, če gledamo le na finančno stanje?
Kaj bi ve naredile?

Spela,

vcasih so finance velik razlog,a se vedno sem mnenja,da ce sta pri bajti vsaj dve pridni roki,veliko iznajdljivosti,dobre volje in predvsem tiste volje,zaradi cesar se vse tako ali tako da,potem ne vidim problema...

Se vedno pa mislim,da je za otroka apriori pomemben fondament ljubezni...tiste prave...brez kakrsnih koli zapletov,koncanja zveze...in ponovnega poizkusanja,saj otrok ne resi nicesar...dolgorocno se na ta nacin vrne..saj to povrzroci rane,da se zacelijo pa se potrebuje precej casa...saj ves kaj mislim ane...

Ne vem, sama se ne bi odpovedala otroku. Bi pač nekako moralo it. Verjetno s kakšnimi nadurami in popoldanskimi deli.

Lp,
Mojca:rozica:

Iste skrbi, ista vprašanja kot ti Špela,....

Mi ga bomo kar obdrzali. Pa smo ze sedaj 14 dni po placi cisto brez$$$. Ampak bo to dalo ocitu posebno motivacijo, da bo itreje doktoriral in potem bo imel avtomaatsko boljso placo. Upam da mu bo uspelo ze v zacetku jeseni oz. cim prej. Ce pa nas mali "prehiti" bomo pa malo carali. Vecjega bom vzela iz varstva in bom hodila v sluzbo, ko bo res potrebno (takrat bo pac oci z:duda::duda:)...Ja midva res tuhtava kako bo:zmeden: Se je oci ze javu da si najde se eno sluzbo (bi nam ze sedaj $$4 prav prisli) samo ne pustim. Sem rekla naj se sdudiju posveti, ker to nas bo se najbolj resilo.

Malo razmisli, ce se vama obeta kaksna moznost, da bo vas oci kej vec zasluzil. Kdaj bo diplomiral? Ker ce bo recimo eno leto za potrpet...(jaz bi potrpela) ...in se potem obeta skoraj sigurno financno izboljsanje bi jaz :duda: obdrzala. Mogoce bojo pa malo vec lahko tudi dedki in babice pomagali. :zmeden2:
Kaj pa oci pravi?

Lepo se pogovorta, razmislita in skupaj odlocita

Ja, lahko je biti pameten, če nisi v tej situaciji. Jaz mislim, da otrok potrebuje najprej ljubezen. In to imaš, znaš jo tudi razdajati. Denar je res sveta vladar, a mislim, da je življenje :duda: veliko bolj vredno. Jaz bi ga obdržala, gotovo.
Špela, gotovo se bo vse uredilo tako, da bo prav. Denarja itak ne bo nikoli preveč, a gotovo dovolj, da boste preživeli. Brez skrbi. Človek se nauči živeti tudi z manj financami. Pa saj boš enkrat tudi ti dobila službo, kajne?! Saj bo, boš videla. :rozica:

Jaz bi otroka vsekakor obdržala, zdaj ko je prišlo tako daleč. Morda bi mogla o tem prej razmišljat. :zmeden2: Zdaj se pa ne sekiraj, saj bo šlo, ljudje tudi z manj denarja preživijo,...

Bodi vesela da se je drobno bitje namenilo vas pridit razveseljevat. Res pa je da je treba jest in kje živet.

Prepusti se.

P.s. Moji pupi je full všeč pupa ki se nam ob raobu nasmiha tu na RR.

Jaz sem brez službe, trenutno imam porodniško, potem bomo pa spet samo na moževi plači, ki z vsemi dodatki ne presega 180.000 sit, smo pa štiričlanska družina. Res imamo lastno stanovanje, veliko pomagajo starši...
Kljub vsemu razmišljava še o enem otroku. Jim pač ne bova vse k rit znosila in ugodila vsaki njihovi muhi, dati pa jim bova skušala prijetno družino in določene vrednote. Morda bo čez deset ali več let finančna situacija tudi že kaj boljša, da jih bova lahko tudi šolala, ni vrag.

Kjer je volja, je moč!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Špela, iz lastnih izkušenj: drugi otrok niti pol toliko ne stane kot prvi... Ker najnujneše najbrž že imaš od prvega in ker pri drugem nehaš komplicirat in kupovat tudi stvari, ki jih ne potrebuje nujno. Šlo bo - verjemi. Ko si enkrat v vodi, plavaš. Vso srečo!:rozica:
Lorelei

Špela, mislim da Teja in Bagi vesta, kaj govorita. Ti pa tudi.

Če je za dva bo tud za tri in tako dalje

LP :sloncek:

Stari ljudje so znali povedati, da vsak otrok prinese svoj kos kruha s seboj na svet (ali svojo žlico-tako nekako). Gre. Res je, da za drugega porabiš manj. Tudi za to, ker nekaj že imaš. Pa tukaj je tudi internet, ko lahko kupuješ rabljeno bolj poceni, če je huda sila. Do takrat, ko bosta tvoja dva zrasla in začela guliti šolske klopi pa se boste tudi vi finančno okrepili, verjemi.
Kar pogumno.

jaz sem bla že 6 mesecev brez službe in brez lastnega dohodka, ko sem zanosila, po letih čakanja!!!

kaj je bolj pomembno - služba ali otrok??? mislim da tu sploh ne more bit dvoma. poleg tega pa si že noseča - če ne maraš še enega otroka imet in imaš dvome, ga lahko tudi v posvojitev daš. ogromno staršev si želi otročička, čakalne liste pa so dolge.

LP:rozica:

aja - pa da ti še tole povem: kaj bom po porodniški, ne vem, ker je v Prekmurju nezaposlenost vedno višja, preko 17% je že zdavnaj šla. mož pa zasluži samo 140 neto. a se ti ne zdi da s takimi dohodki, kot jih imata vidva, ne moreta mislit samo nase??

žal mi je da se tako grdo sliši, ampak tako je. če bi lahko bi jaz vsaj 3 otroke imela, pa čeprav sem brez službe. bi bili malo bolj skromni in na tesnem, ampak prikrajšani bi ne bili za nič. še najmanj za ljubezen naju staršev, kar je prvo in najpomembnejše.
otroci ne rabijo oblačil po znamkah, vsak mesec nov autfit ali pa luksuzen avto. otroci rabijo vsak dan nekaj z pod zob, topel dom, ter ljubezni kolikor je lahko daš. njim ni nič pomembno če zaslužiš 200 jurjev ali pa si doma. ti si njihova mama in si najpomembnejše. samo ti si zanje bog i batina, pa čeglih bi bila doma in gospodinjila. ni treba zapravljat, pa luksus špilat, pa bo. malce skromnosti je treba, malce potrpežljivosti, pridne roke in boste vsi imeli to kar potrebujete in si želite.

Hvala vsem za lepe besede. Pravzaprav nisem imela želje izpostaviti svoje zgodbe, zanimalo me je le kako druge na to gledate. Ženske morda to prejmemo manj realno, in bolj z nezmotljivim šestim čutom mater.
Kar se tiče pa moje družine bom pa takole rekla. Sem odkrita oseba in povem ko boli in se spljuvam, znam pa biti trdna in ne visim na nitki.
Imam močno zaupanje vase in v ljudi. Zato ker so me naučili, da sem rojena za zmago. Veliko upanja imate in sanje kot jaz. Morda pa sem našla pravega moškega pri 20-tih, morda ne. Trenutno smo mala srečna družina, še dolga pot pa je do zaupanja in popolnosti. Aleks ni bil načrtovan, pa je neverjetno ljubljen otrok. Sama ljubezni in ljudi ne gledam skozi denar. Oba z očkom pa bi rada otrokom nudila vse potrebno, da odrastejo v srečne in samozavestne ljudi.

Špela verjamem, da se boš pravilno odločila! Oziroma jaz mislim, da si se že,...

Denar res ni vse, pomaga pa,... Samo od ljubezni se namreč živeti ne da.

Ampak do takrat, ko bosta šla otroka v šolo boš tako že v službi in ne bo problema. Pa srečno! :rozica:

pozdravljene,

no pa še moje skromno mnenje, pa upam da ne bo katera huda, to je pač le moje mnenje....

Jaz se absolutno strinjam z Bagi, pa nisem staromodna....Enostavno imam občutek da bi trpela če otroku ne bo mogla nudit vsega kar si zasluži....Pa ne me narobe razumet, sem stoprocentno prosti splavu, vendar zakaj bi se odločila še za enega otroka če nisem prepričana kako bo šlo....Ne morem verjet da si upa tričlanska družinica ob celotnem dohodku 180.000 tolarjev na mesec privoščit še enega otročka...enostavno nekako ne vidim računice.... ali ni boljše malo počakat, prišparat pa potem čez kakšno leto ali dve imet še eno bebico....:zmeden:

Midva skupaj zasluživa malo manj kot 300.000 na mesec,delava v lastnem podjetju,imava svoje stanovanje,ki je že popolnoma opremljeno, torej ni najemnine ali morebitnih vlaganj vanj ki naju bi še čakali, torej sva preskrbljena, pa se kljub temu še sprašujeva kako bo šlo in ali bova otročku lahko nudila vse kar je v najinih močeh.... Ne razumem zakaj je potrebno toliko odpovedovanj , preglavic in težkih trenutkov ko pa je rešitev na dlani....pa s tem ne mislim splava....

no to je le moje mnenje....

pa lep večer še naprej

sisy po toči zvonit je prepozno.

a ni eno otroško življenje vredno več ko t 180 jurjev??

špela - si v temle zadnjem postu sama odgovorila na svoje dvome: praviš da imaš pridne roke in da daješ mnogo ljubezni.

koliko ti jo bo pa šele vračalo tole nerojeno dete!! to vse dvome in skrbi odtehta. boste mal šparali: kamen na kamen palača......

LP:rozica::rozica::rozica:

Tudi jaz sem se odločila otroka, ko semm imela vse tipi topi,... Ampak ljudje smo različni,.... in prav je tako,....

Meni marsikdo reče, da bi bil svet dolgočasen, če bi vsi živeli po takem redu kot živim jaz,... Ampak jaz sem taka, midva sva si še stanovanje obnovila prej preden sva naročila :duda: , čeprav sem imela službo za nedoločen čas, lastno stanovanje, poročena sva bila,...

pa še nekaj...mogoče otročku ko je majhen res obleka, obutev in ostale materialne dobrine ne pomenijo nič, saj mu je bistvena materinska ljubezen in ljubezen njegove družine, a verjamite, ko rnkrat vstopi v šolo oz. ko začne delovati z družbo, takrat pa lahko postane zgodba bistveno drugačna....

Sisy, smo štiričlanska družina, pa prav fino shajamo, če verjameš ali ne, smo bili cel prejšnji teden na smučanju, ne sicer v švicarskih Alpah ali v Franciji, pač pa pri nas. In boš morda rekla, da to za otroka ni dovolj dobro??? Tudi jaz svojim otrokom želim dobro, celo najboljše, ampak afnarije pa že a priori ne prenašam in to bom skušala privzgojiti tudi svojima otrokoma, še tretjemu, če nam bo uspelo.

Je pa res, da imam podporo v svojih starših, brez katerih vse to ne bi šlo, pa ne misli, da so nam kupili super avto. Sem vesela tudi solate, ki jo pridela moja mama.

včasih čakaš in čakaš in čakaš....pa ni nič kaj bistveno bolje. kaj če bomo čakali na bolše čase še pet, sest, sedem let. pa bomo pozni, bolje pa ne bo?