Dober večer....
Sicer sem očitno že sfalila akterke tega večera, ampak se vam moram kljub temu malo javit. Situacija pri nas je nespremenjena, kompjuter je še vedno na servisu, ampak sem si danes službenga domov privlekla, da vas lahko pridem malo pogledat.
Ste pridne, vidim. Marca sploh nisem šla brat, ker bi si mogla verjetno cel vikend za to rezervirat, sem se direkt na april priklopila. Pa kljub temu vidim, da fino dogaja. Čestitke vsem novim nosečkam, predvsem špelki, konini in sulfiniji. Potem pa veliko pivskega elana piji in dajimaji. Saj vesta, za folikle se splača potrpet.
Dakec se spet javlja, al kako? pa arnejči že vsa pripravljena za novo rundo. To mi deli punca. Mismis je pridna kot vedno, lare ni, abra čaka, pikovit pa očitno še vedno glavni organizator srečanj. Ni kaj, pridne ste.
Pri nas vse po starem, trenutno mamo težke debate, ker naš pri hokeju navija za emonce, jaz pa pač za jesenice in je kar rahlo užaljen. Kar se postopkov tiče smo pa še vedno na čakanju. Zdaj, ko so genetske tete svoje povedale, smo pač tam, kjer smo že prej bili. Ampak reškotu se pa zaenkrat ne nameravam odpovedat. Dajčimajči, vidim, da tudi ti ne. Tako je prav. Abra glede tistega komentarja, kolk maš mesa na nogah...
Jaz to tebi nič ne verjamem. Pri tvojih 50 kilah, boš pač težko je veliko mesa nabrala.
Kajsica, sklepam, da je šla operacija po planu. Boš videla, tile zmrznjenčki bodo zdaj ostali tam kjer morajo in že jeseni boš kot naša sayurči. Byetheway Sayuri, fino si luštna.
Zdaj mi je pa zmanjkalo rdeče niti. Moram obrambni govor za našga natrenirat. Bo on moje jesenice v nič dajal!
_____________________________
God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.