Kaj pa pomenijo super starsi? Urejeno okolje? Kaj pa ce je bil tak le zunanji videz?

Mi nismo mel čudovitga okolja.  Pa tud moja starša nista idealna. Včasih nismo mel denarja ravno velik, imel smo probleme,... In ravno v tistem času ko sem se spoznavala z vsemi stvarmi. Sam sta pa mi vcepila v glavo tok spoštovanja do njih dveh da se ne bi mogla zadet pa pol domov pridet, ker če ne drugega sem vedla da bi bla kazen in to stroga.

Če sem rabla pogovoir je bla mami vedno na uslugo, sam sem pa tud vedla da če bi anredila eno neumnost bi me tako kaznovala  da še k seb ne bi mogla pridet. Pa sej sem delala neumnosti sam vedno tako da ni šlo tok daleč da bi doma zvedl. TAko da sem mela mejo. Zdaj pa upam da imam pamet.

vsak dan videvam lepe, mlade, čedne ljudi (madona, včasih je kakšna punca kot narisana)... skratka, ko jih pogledam si rečem "madona, vse bi lahko mel, če bi imel vsaj malo pameti, pa še več volje". res žalosten pogled.

saj ne rečem. nekateri res niso imeli lepega otroštva, nekaterim so starši naredili samomor, so jih zlorabljali, tepli... ampak nekateri so pa imeli vse. čisto vse kar so želeli. samo časa, ki bi jim ga starši namenili niso imeli.

ni nobenega pravila kakšen otrok bo zabredel - ali tisti, ki ni imel v otroštvu nič, ali pa tisti, ki je imel vse.
 
moj mož je imel v srednji šoli cel razred sošolcev, ki so bili na takšni ali drugačni drogi. sošolka je morala vsako jutro po metadon, ali pa po iglo, da je v razredu lahko sploh sedela po konci, drug sošolec je bilo itak splošno znano, da čisto zadet od travce itak ne more nič, spet drugi je bil tak, da je šel vsak glavni odmor po en šus, tretji je zadet od alkohola prišel še od prejšnjega dne, samo malo se je "dolil"... skratka kup enih "zadetkov". pa pravi, da so mu velikokrat ponujali travico, ali pa kaj drugega za probati, ampak je vsakič imel "jajca" reči NE. skratka res je 2/3 odvisno od karakterja, 1/3 pa od vzgoje.

_____________________________

Otroci ne vedo, kako radi jih imajo njihovi starši,
in tega tudi nikoli ne bodo vedeli, dokler se ne bo
nad temi starši zagrnil grob ali dokler
ne bodo imeli svojih lastnih otrok.

JS tut mislim, da je dost odvisno od tega, kakšno družino ima otrok, oziroma kako se v njej počuti.
Pri nas je tek, da mam enkratne starše, še posebi atija. Nismo se nikol o drogah pogovarjal, nikol mi niso ničesar prepovedovali, vedno sem se sama odločla, kako in kej.
Sm mela dost izkušenj z drogami, pač s horsom ne. Nisem ga niti probala, ker vem, kak človek sem- kadim, torej sem šibka in sem ekstremist, tko da sem vedla, da bi čist zabluzla, če bi ga s tem srala. Sem se pa z drugimi rečmi ukvarjala, ampak sem z nosečnostjo vse te hobije opustila
Moja sestrična ima isto enkratne starše, pa je za nekaj časa zabluzla s horsom, ker je mela fanta, ki se ga je šopal.
Ampak ga je pustila in hors isto, zdaj kadi sam travo (In piše diplomo na farmaciji ).Ji pomaga pri učenju- tak pač za njo velja, ne govorim na splošn. Tut js sem kadila vsak dan, ko sem bla na faxu, in mi je šlo učenje ful od rok.

Moj fant se je zdravil v italiji zarad horsa. On je reku, da še sam ne ve, zakaj je to delu. V komuni so jih učil, da so za vse odgovorni sami in noben drug-ne starši ne družba.
Ko je bil mali, je bil večino časa zunaj na igrišču, kjer so se pač s prijatli dajal, kdo je večji frajer, starši pa se kej dost niso ukvarjal z njim. Oziroma, ni se mogel nikol pogovarjat z njimi.

Zakaj je nekdo alkoholik drug pa ne?
Mislim, da mamo vsi probleme in jih rešujemo na zlo različne načine. Nekteri jih probajo konkretno rešit, drugi se o njih pogovarjajo, tretji bežijo od njih in poskušajo pozabit na njih tak, da se ga zadevajo.
Pač mamo različne karakterje, js mislim, da ima družina pri oblikovanju otrokovega karakterja največji vpliv, ampak vsak je pa individuum in živi in misli po svoje.
Ne vem. <nekteri dosežejo več, drugi manj, gotovo se pa vsi trudijo po SVOJIH najboljših močeh.
Glupo se je z drugimi primerjat, če pa so drugačni.
Na koncu bomo pa vsi humus..  V redu, sej bom nehala, me je odnesl..

Mene se je ta knjiga tudi zelo dotaknila. Ampak nasprotno, nekaj časa pa mi je hodilo po glavi, le kako fajn mora to biti, da tako ratajo odvisni. Na srečo nisem imela priložnosti probat tisti trenutek, potem me je pa že itak minilo. Pamet me je srečala, bi se reklo.

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Pa še neki sm misla. Težk je nekomu razložit, kaj droga pomeni, če ne veš, o čem sploh govoriš..
Tut na zdravljenju so terapevti bivši odvisniki, ker lahko najboljše pomagajo.

Jst pa pravim, da je tukaj 99% krivda staršev. Definitivno je to to! Če bi ta deklica doma imela take starše kot jaz, ki so meni in mojim sestram neprestano "težili" in smo se o tem dnevno odprto pogovarjali, verjetno ne bi prišlo do tega. Kar poglejte si otroke staršev, ki imajo moč in denar a ne časa in volje za vzgojo LASTNIH otrok - za katere posledice bodo nosili celo življenje. Pa ne samo takšni starši, tudi drugi, ki jim je malo mar za svoje otroke. Jaz vem da bom vzgojo svojih staršev in še boljšo definitivno širila na svoje otroke. Pri sineku sem začela že od malega, pa čeprav je star komaj dve leti. Od malega je potrebno otroku dat občutek pomembnosti in določiti meje.

Se podpišem

_____________________________

Takšni, kot smo bili včeraj, nismo danes in tudi jutri ne bomo

Verjamem da pomaga:
-otroka naučiti biti v kontaktu z lastnimi občutki in reči "ne" če mu nekaj ne uztreza
-priučiti odgovornosti, posebno za lastno življenje
-naučiti da poti katere izgledajo najlažje in najhitrejše to niso vedno
-da ne obstaja "instant" sreča, oziroma da se pravo zadovoljstvo da doseči samo z delom

tle se pa moram ustaviti... meni so že vse želje izpolnjene da imam streho nad glavo in kaj dat v usta. Moja mat je bila nesposobna mat, in krepko prehitro dobila 3 froce za katere ni znala skrbeti, vendar nobeden od nas ni zabredel v droge, kvečjemu nas je naredilo močnejše, da ima najstarejši svojo zelo uspešno računalniško firmo, jaz živim na svojem, drugi brat je pa prizadet in ne more sam živeti vendar je dobrovoljček. Večino pade tudi odločnost oz. karakter osebe... če bi bili kakšne drugačni karakteri bi bili vsi zadrogirani do fula...


_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

We can be heroes....for only one day... (Bovijev Dejvid)

_____________________________

...and once you have tasted flight, you will walk the earth with your eyes turned skyward, for there you have been and there you long to return. -- Leonardo de Vinci
AMEN!

Sam sem eden izmed takih, ki jim je ta knjiga pomagala. Mati mi jo je dala za prebrat pri štirinajstih. Ne vem, zakaj je ni blo v obveznem šolskem čtivu.

Motiš se in to zelo. Kje piše, da ravno tvoj otrok ne more zabresti v droge. Tvoja prepričanost vase lahko pripelje do zatiskanja oči, ob spoznanju resnice te pa razočaranje in krivda odvrne od ukrepanja.

Veš, moj prijatelj iz najstniških let je krepko zabredel v droge, pa ne zaradi staršev, ampak zaradi seksa. Pri trinajstih ga je ena zahakljala in mu tako zmešala glavo, da ni vedel, kje je doma. Nekega dne so ga pripeljali policaji domov in očetu, ki se še ni dobro streznil od pijače prejšnjega dne (kar velikokrat ga je avto sam pripeljal do doma) pokazali heroin, žlico in iglo, ki so ju našli pri njegovem sinu. V trenutku se je streznil, popokal sina na vikend in sta se odvajala. Stari alkota, sin droge. Uspelo jima je.

Še enkrat ti polagam na srce, da za prav nobenega od naših malčkov ne moremo rečti...moj pa ne...prav vsak izmed njih bo lahko nekoč kupoval iglo v lekarni, pa smo lahko še tako dobri in skrbni starši.
Vzgoja nima skoraj nič pri tem, ima pa zelo veliko splet okoliščin in karakter.

< Sporočilo je popravil kalbo -- 25.4.2008 11:36:15 >

To pa res ne drži, da so samo otroci premožnih staršev potencialni kandidati, da zabredejo v odvisnost.

Drugače pa se strinjam z Nejcko.

Pa tudi to bi dodala, da vzgoja tudi po mojih izkušnjah nima največ tukaj. V najstniških letih sem se precej gibala v družbi, v kateri so kadili travo. Sama bi jo lahko neštetokrat, pa je nisem, razen takrat, ko pač sprobaš. Na srečo se mi je gabila pa tudi nobenega učinka v njen nisem videla oz. čutila.

Marsikdo od teh znancev in prijateljev jo še, sama pa še cuknila ga nisem, ker se mi je zdelo brez veze in sem se imela brez tega tudi lepo.  

Se strinjam z muki, ker je name knjiga delovala kot reklama, film pa še bolj. Christiana je bila lepa punca, porihtana...peljite otroke na matelkovo ko jim metadon talajo...vsi shirani, brez zob, pepelnati v obraz....to je realnost.

Od moje sodelavke sina je pogled na dva zadrogirana mladeniča tako presunil, da so se še 14 dni pogovarjali  doma o tem, star je 16 let. Sploh ni mogel dojet, kako sta tista dva zgledala. Še zdaj ju ni pozabil. Za nekoga je to dovolj, da po čem takem ne poseže, za nekoga pa žal ne.

ni pomembna samo vzgoja kot taka, to smeš tega ne smeš, ampak tudi dejansko delovanje. sama družina, njeno funkcioniranje, vedenje staršev in bližnje okolice, vse to je vzgoja. tam, kjer so meje staršev, bodo tudi meje otroka. vsak otrok pa se mora osamosvojiti.

_____________________________

iz malega zraste veliko

Če mene vprašate, zakaj sem včasih kakšen cigaret prižgala in zakaj sem včasih na žurih kakšno travo skadila, pa zakaj sem kakšen glaž alkota spila, je to zato, ker se tega nisem v resnici čisto nič bala, namreč nisem se bala posledic- še celo sem se včasih usedla taka v avto in se domov odpeljala - zihr sem bila, da se meni ne bo nič zgodilo (totalen neozaveščen butelj babji!). Če me vprašate, zakaj nisem šla na nobeno drugo drogo, je to zato, ker se se ostalih drog bala. Če pogledate vse vaše odgovore, so vsi v tej smeri - bali ste se posledic. IN bili ste ozaveščeni zraven.

Torej mi je v interesu, da se bodo moji otroci bali drog + da bodo ozaveščeni o posledicah in to ne tako, da se jim bo zdelo, da morda pa obstaja majhna možnost nekje v daljavi, da se jim kaj zgodi, ampak da bodo vedeli, da ni izhoda, če pelješ pijan avto, pa da ni izhoda, če začneš z drogami, da so vedno posledice. Mi se veliko pogovarjamo o tem, pa še vedno ni zagotovila, da se moji otroci s tem ne bodo ukvarjali. Absolutno se sicer strinjam,d a preveliko popuščanje, moderna, predemokratična vzgoja brez omejitev ali druga skrajnost - zanemarjanje, neukvarjanje z otrokom, povzročata večji riziko pri teh zadevah, vendar se mi kljub temu zdi tudi genski faktor velik dejavnik rizika.
Pred enim mesecem je umrl sin moje kolegice. Overdoze. Vzrok? Pojma nimam, težko je soditi, grozljivo je soditi ob tem, da jokaš za njim, ker si ga poznal, pa ker ti je tako strašno hudo za njegovo mamo in očeta, katerima se je, sicer strašno dobrima človekoma porušil svet, ampak dejstvo je, da se otrok od malega ni ničesar na tem svetu bal. Strah je v tem oziru ok. Določa meje ravnanja posameznika.