Ljudje smo si različni, kot je rekla sazi, eni so pošteni in bi res delali, drugim je pa vse kar imajo premalo.
Moja sestra je v bila v službi za nedoločen čas in nenačrtovano zanosila. Ko je to povedala nadrejenim je takoj videla njihovo negativno reakcijo. Ni ji bilo prijetno, pa tudi vseeno ji ni bilo za službo (smo namreč iz manjšega kraja, kjer je problem najti službo oz. se moraš kar precej daleč vozit če jo dobiš drugje). Ko sva se pogovarjali je bla zelo žalostna in mi rekla da se zaradi službe že ne bo odpovedala otroku. Če tako pomisliš, se mi zdi zelo žalostno, da mora človek tako razmišljati - ali obdržim službo ali otroka??? Verjetno ji je bilo lažje ker ima tudi mož zaposlitev - mislim glede financ, ker je bil to njen drugi otrok. No naj povem kako se je zgodba razpletla. Ona je šla na porodniško, po porodniškem pa je niso sprejeli nazaj. No in še nekaj za konec. Po določenem času so jo klicali če pride delat nazaj. Ona je šla, pač zaradi službe, samo tak odnos... 
No naj povem še en primer. Moja mami je delala več kot 20 let v eni firmi, nakar so jo odpustili zaradi nekih franšiz itd. Po 2 letih, ko je bila doma in ni mogla najt službe jo je končno našla. Zelo se vidi da je zadovoljna - že samo zato, ker ima službo. In potem pravi, kako se sodelavke pritožujejo zaradi plače, da je premajhna itd. Pa mi ona reče, da je njej ok (v bistvu dobi več kot v prejšnji službi, je pa znesek pod povprečno slovensko plačo), ker ve kaj pomeni bit brez službe.
Hočem reči, da smo si ljudje različni in tudi za delodajalca ni lahko izbrati poštenega zaposlenega, ki mu ne bo šlo samo za svojo ''rit''. Tudi sama sem delala v proizvodnji enega podjetja (preko študenta), pa sm delala tko kot je blo prav, nardila normo, use. Potem pa vidim neke študentke, k niso dobesedno nič delale in brale neke revije in seveda dobile plačo. Ne vem... ob takem se res vprašaš...
Tudi to, da te sprašujejo take stvari na intervjujih, sej sm tudi jaz slišala svašta, ko nam je ena pravla, da so jo toliko sprovocirali, da se je skoraj spravla jokat. Kao da ker je edinka je razvajena, pa da ne zna tega, pa tega,...
Sej vem, da te ob takem intervjuju mine, da bi delal za tako firmo, ampak če nujno rabiš zaposlitev, finančno pa tko... jo boš verjetno sprejel. Vprašanje pa je zopet koliko časa boš tam zdržal?
Res še enkrat ful hvala vsem, ki pišete. Zelo mi je všeč, da preberem več komentarjev, različnih mnenj in razmišljanj... 
