žal se nekateri komaj ob takih, ali podobnih dogodkih, ko od bližnjih nekdo hudo zboli, ali mi sami, zavemo, kakšno vrednost ima življenje. Prej pač ne znamo videt, kaj je življenje...škoda...da se mora nekaj groznega zgodit, da to vidimo. No, če pa že vidimo, pa potem po takih dogodkih bolj cenimo naše življenje, potem so taki dogodki nekaj najboljšega, kar se je zgodilo...ker so dali ponovno vrednost našemu življenju.

_____________________________

Vse je tako, kot je. Samo naš odnos do tega je pomemben, In tega lahko vedno spremenimo, saj mi odločamo o njem!

HB, da je sedaj vse OK. Ob takih dogodkih ugotoviš, da bi bilo dobro iti na kakšen tečaj prve pomoči, da si malo znanje osvežiš.

Objemi svojega sineka.

Joj grozno, samo da je vse vredu.

Mi smo kako leto nazaj imeli primer ko sem brisla po tleh in je tamala priletela (v cicibanovih copatah) in tako zletela po tleh nazaj na glavo da je padla v nezavest. Hvalabogu je priletela mama in jo hitro polila z mrzlo vodo, jaz sem bila čisto panična in me je še danes groza.

In takrat sem ugotovila da so cicibanovi copati po vlažnih tleh največja katastrofa kar so jih lahko naredili.