Mislim...

Ene na tej ubogi RR si res date dela z drugimi, ki ne sodijo v vaše okvire in imate toliko časa, da se vtikate v življenje drugih, predvsem tistih, ki ne živijo po vaših standardih (dokler ste to klopfale, bi lahko bile npr. naredile otroku kašico iz zelenjave z vašega vrta ).

Pustite druge, da počnejo v življenju, kar želijo, ve pa živite tako kot paše vam. Pa lepo vas prosim, dajte že enkrat toliko odrasti, da boste razumele, da nismo vsi ljudje enaki in da nimamo vsi enakih standardov v življenju.

Ta vaša pisarija pa je kr neki, no... Le izražanje vaše (ne)strpnosti do drugače mislečih.

Pa kaj, če ene doji(m)jo do onemoglosti, dovoli(m)jo da otrok spi v spalnici s staršema (o, bog moj dragi, celo v isti postelji), uporablja(m)jo pralne plenice, kuha(m)jo kašice iz zelenjave z domačega vrta, gre(m)jo po treh mesecih v službo... Dajte si že enkrat dopovedati: TO NI VAŠA STVAR; AMPAK ODLOČITEV VSAKE POSAMEZNICE IN NJENEGA PARTNERJA... In take, ki tako živij(m)o se požvižgaj(m)o na vaše mnenje


Čeprav, tista, ki je napisala, da je otroka od rojstva treba navajati na red in disciplino in ga vzgajati, je pa ustrelila največjega zajca tukaj . Iz srca ji čestitam . bi pa bilo fajn, da si do naslednjič, ko bo pisala takšne umotvore, prebere kakšno poglavje iz otroške in razvojne psihologije

Jaz pa podpiram Metko. In kar je povedala v intervjuju, še polovico ni tistega kar se ji še dogaja v življenju.  Če zmore, zakaj pa ne. In ko jo vidim v rodni Postojni, je občudovanja vredna mamica.
Mislim, saj moja mamica je tudi šla po 3 mesecih delat, pa dojila me je tudi, pa vstajala je na službo ob 4 zjutraj, delala je takrat v fabriki, kjer je bila izpostavljena sevanju...in jo imam za dobro mamico.  Ko sem bila bolna, ni bilo bolniške...eno samo veliko matranje za varstvo, mleka na kubike za izvoz. Zakaj? Ker se je trudila, življenje je takrat tako bilo in pika. Ni bilo porodniške tako kot danes, še najmanj podaljšanja porodniške. Niti za en dan ne.

Vsaka naj dela tako kot ji paše. Da pa ne bo užaljena, pa naj ne piše kako ji laufa život. Simpl kot pasul.

Tole pa še  kako ne bo držalo, sicer s ene bi oglašala tule in "zagovarjala" svoja dejanja

Meni se zdi cool, da dosežeš tako sožitje z otrokom. Sicer sem sama mnenja, da je treba kdaj tudi potegniti pri kaki stvari črto in da za določene stvari ni potrebno toliko "komplicirati" (kar se hrane tiče) in da (spet odvisno od otroka) je treba biti včasih strog, postaviti meje in se tega držati, da otrok rabi red itd... me je pri tem prispevku zmotilo nekaj drugega. Zmotil me je ta idealizem, ki je predstavljen. Bom kar na sebi dala primer.

Vedno sem mislila, da je čisto normalno, da dojiš in da dojiš vsaj eno leto. Sama tudi nikoli nisem pomislila na to, da ne bi dojila, zato tudi pred rojstvom Dite nisem kupila nobene flaške. Joj, kako sem bila proti dudam vedo moje čvekice tu na RR. Ampak realnost je drugačna. Srečna sem, da sem sploh začela dojiti, pa čeprav je trajalo le tri mesece, sva se obe z Dito zelo namučili. Psihično takega napora in pritiska nisem še v življenju doživela. Ker je bilo usmerjeno vse v dojeje, tudi ni bilo nič pospravljeno, kako kuhanje? Likanje? ni šans..... ko se ni dojila (kar je trajalo uro in pol) sem počivala...... Tudi sedaj se včasih kar izgubim med tem, kako bi rada vzgajala otroka in kako so starši mene vzgajali in vzgoja otroka le ni tako lahka, kot se včasih bere....

Pa ok, zdaj vem, da gre lahko še kako vse narobe, pa sem se s tem soočila (sicer sem ogromno prejokala), na glas govorila o tem, da mi ni uspelo in se dala prepričati, da zato nisem slaba mama. Ampak niso vsi ljudje taki, da si upajo naglas povedati kaj si mislijo, kako trpijo, kaj jih muči in da jim ne gre tako, kot so si zamislili. Taki ljudje vso žalost, jezo in trpljenje držijo v sebi, taki članki, ki so pa tako super in naj in kjer ena idealna oseba z idealno postavo idealno vzgoji idealnega otroka pa samo še povečajo občutek, da niso dobro opravili svojega dela.

Pa zato niti ni kriva Metka Albreht, ona je samo odgovarjala na vprašanja (čeprav taki ljudje vseeno redkokdaj priznajo, da jim je bilo kdaj težko, pa da so imeli probleme in da so mogoče celo kdaj jokali). Bolj tu krivim tistega, ki je taka vprašanja postavljal. Taki ljudje bi se morali zavedati (sploh če so to osebe, ki na RR dejansko berejo forume in vidijo, s kakimi problemi se mamice srečujejo), da ni vedno vse super in v tem smislu tudi postaviti kdaj kako vprašanje.  Pa bi še vedno lahko izpostavili dolgo dojenje, pa naravne materiale itd.... zraven bi pa lahko tudi z nasveti ena taka javna oseba pomagala vsem tistim mamicam, ki se borijo s temi problemi.

Glede na to, da me zanima študij psihoterapije, ker bi rada delala z mamicami, ki imajo probleme same s sabo, ko se soočajo z vsakodnevnimi problemi v vlogi starša mi ni vseeno, na kak način so taki intervjuji predstavljeni. Je pa to samo moj pogled na vso zadevo. Ni pa seveda nujno, da se same s tem strinjate.

Sicer sem Čvekamo z Metko A na hitrco preletela, ker mi je prav na hitro nabilo cukr do kritične meje.
Vsaka čast ji res. Jaz se ob njej počutim tako zelo klavrno in nesposobno, da je čudno, da moja otroka sploh stojita že na pragu šole . Kako sta reveža sploh preživela ?

Dojenje, dojenje, dojenje,........Tukaj bom rekla samo tole, dokler je povpraševanje je tudi ponudba. In če se otrok hoče dojiti do tretjega leta pa naj se, če se noče, naj se pa ne. Kaj je narobe, če se mama odloči da bo pri šestih mesecih prenehala z dojenjem in kaj je narobe, če otrok pri treh letih še vedno z užitkom vleče ? Ni mi jasno. Tudi s strani militantnih zagovornic dojenja ne vem, zakaj se postavite v tako vročo branilsko vrsto ? Kaj ni ta odločitev in mnenje stvar vsake posameznice ? Včasih kričeče črke lepše zvenijo, kot mala tiskana bombardiranja.

Nekako ne morem (pa ne da nočem) verjeti tem superlativom, ki jih premorejo super mamice. Glede na to, da te otrok do tretjega leta močno okupira, težko verjamem, da je vse samo pravljica. Zelo pogosto pridejo tudi žute minute in takrat ostati ravnodušen in miren in oh in sploh super starševskih, mi je prej utopija kot karkoli drugega. In če bi čakala na to, da mi bosta moja otroka rekla danes greva pa k babici in dediju, bi midva še za zelo dolgo ostala pri lego kockah, pri avtomobilčkih, pri hranjenju in crklanju plastičnih dojenčkov, skratka pri 24 urnem otroškem roomingu. No, to vsekakor ni dobro za partnerstvo in posledično niti za otroka.

S takim veseljem jih kdaj pustiva pri starih starših, da je že prav grdo. Joj, kako si sploh upam to napisat .

Eh, vsak po svoje. Starševstvo je čudovita stvar, vendar daleč od samo prijetnih trenutkov. Včasih moraš pri kakšni stvari močno brcniti v temo, da si lahko potem boljši in učinkovitejši. To tako je. No, jaz sem dostikrat občutila tisto temo in ob tem se nikoli nisem počutila slabo. Zakaj ? Zato, ker sem si priznala, da sem na čase prav za en klinc in da bo treba stvar izpeljati po drugi, boljš poti. Pa je šlo, vendar ne s tisto pravljično lahkotnostjo. Daleč od tega.

Sem mama z napakami, ki si jih priznam in sem tudi človek, ki si kdaj pa kdaj zelo rad oddahne od otrok, za katere misli da so glavni smisel življenja.



_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

  Ja, avreole ( svetniški sij ) superlativov so po navadi slepeče, tako zelo se bleščijo .... tako zelo, da je kar očitno, da želijo pri tem kakšno stvar prikriti ali zminimalizirati.
  Vsi smo imeli radi Andersenove pravljice .... a na neki točki smo vendarle spoznali, da naj so še tako lepe, so še vedno zgolj pravljice .

Mene pa zanima koliko mamic z dvema ali več majhnimi otroci se lahko takole harmonično zlije s svojim podmladkom. Pa da jim nikoli plafona ne dvigne, ker meni ga celo brez bombažnih pleničk in otroka v službi.

No tukaj se strinjam S Freycho. Če bi beseda nanesla na to, sem 100%, da bi Metka priznala, da ji je kdaj tudi hudo in težko, prav enako kot nam vsem. Je pa le odgovorila na vprašanja ki so ji bila zastavljena.





Glede dojenja pa, zdi se mi frajersko predvsem to, da si UPA priznati da je tako dolgo dojila. Ravno zaradi posmehovanja in podobnih odgovorov, ki so bili nekoliko višje. Vem za marsikatero estradnico, ki se je žal morala presneto skrivat. Ni vsak dovolj močen da bi se soočil s takšnimi kritikami. In za promocijo dolgega dojenja je tole super.

Jaz mislim, da mora vsaka mama predvsem popucati sama s seboj. Najlažje je kriviti vedno druge. Vedno bo nekdo drug kriv ker ni dojila, nekdo drug kriv, če ni zmogla. Tak pač je, smo samo ljudje, rečeš si enostavno da nisi zmogel - se pobotaš sam s seboj. Čisto vsi smo nekje zatajili, pa to še ne pomeni da smo slabi starši. Važno je, da sami pri sebi razčistimo, da smo naredili vse kar je bilo v naših močeh (če smo, dostikrat je ravno slaba vest problem). In ni nič narobe, če si te stvari priznamo. In če se pač zdi, da se nismo potrudili dovolj, se bomo pač nekaj naučili in v naslednjem koraku naredili bolje. Tak kot pravi Juul - moramo prevzeti odgovornost za svoja dejanja. Takrat smo na dobri poti.

Je pa težko v tem času, kjer so merila, kaj je dober starš popolnoma zgrešena. Popolnega starša ni, največ kar lahko naredimo je, da se trudimo zadovoljiti otrokove POTREBE. Torej to kar otrok rabi v tistem trenutku. Pa naj si bo to toplina, bližina, dojenje, pogovor, igra.. Da se odzivamo na klice. Popolni starš nima otroka v nalepših cunjah, v pospravljenem stanovanju, ker s tem še zdaleč ne bo zadovoljiv otrokovih potreb, saj bo najbrž pod bremenom dela podlegel - nasrkal bo pa seveda otrok, ker bo mati utrujena. No, tu smo pa potem pri postavljanju prioritet. V času ko so bili otroci majhni sem imela katastrofalno stanovanje, sedaj ko sem v službi imam pa čistilko, pa si raje nič ne kupim, otroke pa oblačim poceni, samo da sem z njimi in se ne rabim ukvarjat s čiščenjem. Popolna mama my ass..  Raje tri ure na tleh zlagam lego kocke in berem knjigice.. Prioritete, prioritete...

V mojih očeh bo Metka ostala carica. Predsem zato, ker si je zadeve poenostavila in ker je odkrita. Tiste ki imate S.P ali D.O.O in ste same svoj mojster.. Koliko od vas bi imelo na delu otroka poleg? :) Koliko vas je pripravljenih koristiti skrajšan delovni čas, da ste lahko z otrokom (pa ne se na dnarce zgovarjat)..


Tudi mene so pred časom takšni intervjuji in izjave dvignili. Zakaj? Zato ker sem bila fovš. Le kako jim ratuje? Dostikrat so otroci takšni, da jim lahko, dostikrat imajo veliko pomoči... Faktorjev je veliko. So what. Nam pa ne.. :)


Itak da sem zabluzila.  In itak da sem zaigrala na vest kakšne v bližini.. Ja, tudi egoistične smo, samo priznat si moramo.

_____________________________

Gospa sem.

Tole je poanta vsega.  

_____________________________

Gospa sem.

Evo, vsi problemi rešeni, vsa nesoglasja zglajena .... od zdaj naprej bodo vse dojile v nedogled, ker se pač to Seven zdi edino pravilno in je zdaj potrkala na vest vsem tistim ki tega ne počnejo .......

Maš talent za delanje zaključkov, še posebej za jemanje stvari iz konteksta.  Meni je pa res vseeno kak dolgo kdo doji, če le ne trosi traparij o tem kako je to škodljivo. Tako kot vsaka stvar je tudi to stvar izbire.

_____________________________

Gospa sem.

Super  ..... in vsaj na tej temi ni nihče napisal, da je predolgo dojenje škodljivo. Evo, pa imamo skupno točko


In če praviš, da ti je vseeno, potem je tudi "trkanje na vest" nepotrebno, ali pač

< Sporočilo je popravil daddy -- 4.5.2008 18:13:10 >

------------------------ 
Ja, natanko tako !

_____________________________

ROŽICA

Eh sploh nisi dojel. Tisto je bilo ironicno receno, ravno zato ker zenske ponavadi vzamejo vse za slabo in potem potegnejo ven neke cudne zakljucke. V smislu, ce napises nasvete za dojenje potem forsiras dojenje, ce zagovarjas spanje z otroci potem si zagotovo popolni permisivc. Da ne govorim koliko nekih slabih vesti si nabijajo za nepotrebnem. No, mogoce nisem napisala dovolj ocitno, oz. je bilo tezko razbrati.


_____________________________

Gospa sem.

Misliš? No sicer nisem ženska, a to bi blo možno, nimam pa ravno takega občutka. Kadar nekdo napiše neko trditev ( sploh nima veze ali je pro ali contra, v tem primeru dojenju ), to nikakor ne pomeni, da morajo pa zdej vsi delati točno tako, če ne bo pa "urnebes". Zdrav dvom mora vedno obstajati in to je samo pozitivno.
Sej v končni fazi tudi s forsiranjem dojenja ni nič narobe samo po sebi. Vendar tudi ni nič narobe, če nekdo potem napiše, da mu to ni najbolj ok zarad česarkoli že. Ti si napisala, da ti je M.A. predvsem faca, ker si je upala nekaj na glas povedat ..... no v tem pogledu bi lahko rekli, da so face vsi, ki si upajo na glas povedat, bodisi da dojijo do xxx leta, bodisi da so prenehale z dojenjem bolj zgodaj. V obeh primerih imajo nasproti dokaj glasen "tabor". Vsakemu pa je dovoljeno imeti svoje mnenje, a ne .

< Sporočilo je popravil daddy -- 4.5.2008 20:30:57 >

Itak, saj zato  si tukaj dopisujemo..

_____________________________

Gospa sem.

Se strinjam  - intervju je za skozlat.

Glede "vsebine" pa:

1. Delat za službo (od doma ali zdoma), z dojenčkom ali otrokom ob sebi NI MOGOČE! Če katera trdi drugače potem pač nima resne službe.

2. Fruteki ne obstajajo (pač pa Frutki).

3. Vse ostalo od plenic, ki jih je "prekuhavala" (sicer ni eksplicitno povedala ali je pred tem tudi lastnoročno nasekala drva za peč na kateri je potem zavrela pisker z vodo), pa do tega, da otroka ni nikoli pustila, da bi (za)jokal, pa so "zgodbice za breje golobe".

4. Teme "dojenje do šole" pa ne bom komentirala

Metka mi sicer osebno ni preveč všeč ampak mi je tudi ql kako vse prizna. In z njenim stilom sožitja z otrokm se čisto strinjam. Če jim uspeva...go for it!

Ma dobro...KJE SE DA TA INTERVJU PREBRAT?????
Do sedaj sem si naredila tudi sama eno idejo o vsem skupaj, ampak preden komentiram bi si ga rada prebrala


_____________________________

Zaljubljena sem v tri fante...

amaya na drugi strani čisto na koncu imaš link do tega intervjuja

Freycha, to si res dobro napisala. Kot, da bi jaz napisala.
tudi jaz sem se naprimer tako trudila z dojenjem, da če bi mi kdo omenil bombažne plenice takrat bi mu nekaj naredila. Drugače so mi bombažne plenice čist ok.


Drugače pa sem v nekem drugem intervjuju brala (ne spomnem se kje), kjer je Metka priznala, da je bilo zelo naporno, brez vsakih olepšav. Da še enega otroka ne bo imela, ker ne bi mogla še enkrat iti čez vse to.

Tako, da ta intervju res kaže samo pozitivne stvari, kar včasih pri mladih mamicah vzbudi čudne občutke. In hvala bogu prebereš včasih "cel" intervju in kakšno izpoved kot je freycina. Si kar oddahnem .

Ne razumem. skrivat? zakaj?
...mislim SLO je majhna, živimo na istem območju-nisem pa še slišala, da se nekdo kritizira glede dolžine dojenja?! al pa jaz živim za luno
ok. v Veliki Britaniji je ena mamica dojila sina do 8 leta-pa so bile sankcije s strani socialne-primer s tv-ja.

1. ko berem take kozlarije, sem še kako vesela, da se med nami najde kak dec, ki ga flaškarice ali joškarice ne prizadanejo osebno.

2. jah, zdaj mi je jasno zakaj so na POPu tako oblečeni.  včasih je vseeno bolje, da kako službeno stvar opraviš v miru in brez otrok.

3. članek je pocukran. in tak je zato, ker so ga tako hoteli predstavit (framing of information).

4. nisem vedela, da je skrajno pogumno dandanes priznati, da dolgo dojiš  mater, potem sem tudi sama izredno pogumna.

5. zakaj se sploh ubadam s tem?

6. mater, sem se (ponovno) spozabila in nalašč nisem uporabljala velikih začetnic. upam, da me tršica ne bo po prstih.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Še marsikdo, ne samo ona, ima več dela in lepo vse pošlihtano doma, pa še okoli bajte za delat, pa tudi pospravljeno in ne naslano, pa zakaj naj ne bi imela ona?