Afrcan queen, moje sožalje za taščo! Upam, da bo po ceremoniji lažje.
Kar se pa tiče mojih slabosti, niso tako enostavne: slabo mi je, namesto, da bi bila lačna - potem sicer jem, ampak po kosilu ali večerji mi je še bolj slabo - ne glede na to, kaj in koliko jem. Iz raznoraznih nasvetov sem že v prvi
praktično doktorirala, pomagalo ni pa prav nič, tak da zdaj se ne sekiram več - pač mi bo slabo, dokler bom
očitno. Najkasneje sredi januarja bo konec! Sem pa vesela,da je tokrat vseeno malo boljše, saj ne bruham ves čas, kot prvič (še na materinski šoli v 9. mesecu sem bruhala...). Zdaj jemljem slabosti kot znak
in dokler mi je slabo, je verjetno še vse ok - s tem se tolažim
.
Včasih se mi zdi malo nefer, da mi je še slabo poleg tega, da me boli, da mam hematom, da ne smem nič razen ležat,... potem pa pogledam mojo tamalo in si rečem, da očitno je za tako lepe otroke pač treba malo več potrpet
. Samo da bo vse ok! Si sploh ne predstavljam, da ne bi bilo...
V četrtek imam pregled, držite pesti!!! Upam, da bo naredila UZ, da vidim, kakih razsežnosti je zdaj ta
hematom in če je mala lepo zrasla in ji vseeno nič ne manjka. Ker bi res rada imela prav tole punčko!
Sicer buši raste, redim se tudi, tak da nekaj se očitno dogaja, ampak me pa zadnje dni res kar nekaj boli... Sem mislila, da bo po enem mesecu počasi konec tega - glede na to, da so mi nekak tak govorili...