12.05.2008, 07:03
anju
2573
jaz sem bila pa na kakih 5-ih pregledih v porodnišnici preden sem rodila, pa nobena ni kričala tako kot jaz potem
hočem rečt, ni treba, da nam znaš povedat, si predstavljamo jah, kaj naj rečem, porod je konkretna zadeva. ne moreš si predstavljat kako popadek boli, preden ga doživiš. ma si ne moreš niti predstavljat kako kmalu je potem ta bolečina nepomembna. a naj povem? ko sem šla iz porodne, sem si rekla (z definitivo v glavi): "e, to je to! imamo ga, dovolj bo! ne grem več skoz to!" že naslednji dan sem razmišljala a bi moj sin raje imal bratca ali sestrico
ma ne se bat! pa še EA obstaja...
12.05.2008, 07:20
anju
2573
IZVIRNO SPOROČILO: portugalka
povsod, ko govorijo o pripravi na porod (tudi v MŠ), vedno poudarjajo to psihično pripravo, pa si niti ne predstavljam točno, kaj dejansko naj bi naredil?
kako se lahko psihičnio pripraviš na nekaj ,kar nisi še doživel (sm prvič noseča, 37t), ko ne veš natančno, kaj te čaka ipd... a vadite dihanje in je? al kako?
Kaj ste ve naredile? Kako to počnete? Kako se pripravljate?
Mene pa je poleg VSEGA še SRAM - britje, klistir, študenti,ipd....
Saj vem, da so vsi vse to že videli, ampak vseeno... najraje bi rodila doma.... jaz+mož+babica in konc.
bedno ne?
najboljš se pripraviš, da mirno počakaš. sej nimaš dosti drugega na izbiro. se ne psihiraš s kakimi predstavami, itd... mislim, da ko gledaš eno žensko doživljat popdake, rojevat, ti je skori bolj grozno kot njej. ne vem, no, ko jih doživljaš sama, se misli ne koncentrirajo na to kako si boga, ampak kako dat popadek skozi. ne se učit dihat, ker znaš na licu mesta zmedeno vse pozabit. samo poglej si, mogoče se spomniš
ma ne vadit vsak dan
kar se tiče sramu so ponavadi tako diskretni. in v tistem, ko se ti dogaja zares, sramu skori ni več...
mislim, da je za večino žensk porod lepa izkušnja.
SREČNO!
