daddy - kako se pa soočiš, če je umrli mladostnik ali celo otrok? Men se zdi, da bi me to čisto iz tira vrglo ... 

Jaz ne bi mogla biti, obcudujem pa vse tiste, ki se na kakrsnkoli nacin ukvarjajo s tem.

Meni ob vsem tem postane slabo, sem bolj ena reva, kar se tega tice, ampak mi je pa npr. zelo zanimiva oddaja Patologinja Jane na Discovery-ju. To pa brez problema gledam, se kaj pojém zraven, medtem ko npr. med kako oddajo z ribami sploh ne morem

V bistvu nič drugače, kot na druge. pač, poklic, ki si ga je sam izbral oz. delo. če nekdo ni za to, itak da ne bo šel to delat. Sama vem, da tega ne bi mogla.

Jaz tud ne bi nikol počela kaj takega....... mi smo imeli en teden vaj iz anatomije, saj je bilo zanimivo, ampak potem ko pomisliš, da ravnokar držiš v rokah možgane od osebe, ki je dejansko živela, ali pa brskaš po njegovem črevesju, veliko smo videli tudi dojenčkov, enega še takega v maternici res žalostno........

Moj znanec tudi opravlja"zaključna dela v zdravstvu" .Morš bit po moje kr malo človek za to.

Boj se živega ne mrtvega.

Edino žalostno je ko moraš odnest iz oddelka majhnega , zavitega v rjuho. Ta je pa res kruta, sploh prvič, drugič, tretjič ....kasneje že nekako gre. Je pa razlika seveda s starostniki.  Tam gre lažje, saj nekako imaš v mislih in glavi, da je pač starost tista, ki je prinesla kar je prinesla.

Povem primer z leti že zverziranega pogrebca iz našega konca:
S sodelavko pripravive pokojnika za nastanitev v mrtvašnico, kjer počakajo mrtvi, da jih odpelje pogrebec na Žale na sežig ali na obdukcijo. Protokol kot protokol: vse sveže obleke-črne, umit, počesan, čista plenica, na prstek ime in priimek...ga preloživa na mrtvaško mizo-posteljo s težavo, ker je bil pokojni pač težak. V tistem trenutku pride pogrebec, pa sva se ponudili, če mu pomagava, ker sva videli, da je pač sam. Pa je rekel da nipotrebno. OK sva si mislile, kakor hočeš, boš že videl. No, pa gledava njegov protokol, ko je pripeljal trugo na svoji mizi, ki je pač podobno kot v rešilcu- na kolesih valda. In zapelje zraven, prime robove rjuhe in na hitro potegne, tako, da je mrliča dobesedno zakotalil noter v trugo.  Fak ne, pokojnik obrnjen na trebuh v trugi, midve se pa trudile in mučile,dobesedno. Kaj več ne bom komentirala,ker se mi je pogrebec resnično zameril do amena. Ponavadi je imel pomočnika sabo, pomoč je bila ponujena....ko vsaj nebi tega naredil pred najinimi očmi.

V okviru faksa sem bila veliko na obdukcijah in vsa čast tistim, ki se vsak dan ukvarjajo s tem. Moraš bit zelo močna oseba, da zmoreš.

_____________________________

Vsakemu človeku je usojeno,
da bo našel zaklad.
A le tisti, ki posluša svoje srce,
bo zaklad tudi v resnici našel.

Sej tud gasilci k iz avtov režejo ven vse sorte mrtve....neki časa jim je težko, potem pa se na to navadijo in postanejo imuni...tko je tud tle...pomoje...

ja en more to delat...tko k pogrebna...

Direktno je ne bom delala, bom pa v okviru poklica še velikokrat poleg. Ko se navadiš, je malo lažje. Je pa najtežje sprejet smrt otrok in mladih.

_____________________________

Vsakemu človeku je usojeno,
da bo našel zaklad.
A le tisti, ki posluša svoje srce,
bo zaklad tudi v resnici našel.

Nimam nikakršnih predsodkov proti mrtvim ljudem ( ali živalim ).

Ja, bi opravljala takšno delo, zame je služba pač služba. Zahteva pa to delo verjetno močno osebnost, sploh v primeru, če imaš opravka tudi z žalujočimi.

_____________________________

Zakaj bi učil prašiča letati; izgubljaš čas in vznemirjaš prašiča.