IZVIRNO SPOROČILO: mklks
dejte mi povedat, a vaši sončki spijo celo noč v svoji postelci, al jih kej k seb zanesete?
Vedno na svojem - najprej v košku, potem v posteljici. Pa sem jo do srede junija ponoči še dojila, ampak obvezno, razen parkrat ko sem za pol urice zaspala med dojenjem, je potem šla nazaj v svojo posteljico. Še zdaj se zbujam potna in tipam po postelji, ker sanjam, da sem zaspala med dojenjem. Me je in me še vedno daje preganjavica, da se bi kateri od naju prevalil na pupo. Pa sem jo 2 meseca dojila ponoči na 2-3 ure, sem bila vsa zblojena, da nisem vedela kje sem ponoči, ampak v njeno posteljico sem jo pa obvezno vračala. Se pozna, da imava 140 cm široko...
Martita, nam je sobica pomagala - na dopustu je spala v predsobi in je bilo prvi 2 noči hudo, tudi zato, ker je šel ven en zobek, potem pa sva videla, da je ful bolje spala. Tudi zdaj - 10 ur na noč, se tudi vmes zbudi, jo slišiva po babyphonu, ampak sama zaspi nazaj. Saj izgubit nimata kaj, če poskusita.
Srečno
Mklks, pri tamalčkih se res splača biti dosleden. Sva jo pred dobrim mesecem poskušala prepričat, da bi skupaj zaspali na postelji (ja, bilo je popoldne in oba sva bila čisto fertik, eden od tistih redkih vročih dni letos), pa takrat je imela še posteljico v najini sobi; ni pa bila navajena zaspati, če je bil kdo v sobi zraven. Zato sva jo poskušala uspavati z nama... in sva se matrala skoraj 40 min, da je dojela, da hočeva, da z nama zaspi na veliki postelji. Odtlej nisva ponavljala.
IZVIRNO SPOROČILO: martita
mama11, kako ste vi rešli s spanjem? se je preprosto zgodil čudež ali imaš magični recept?
Mah, v bistvu navaja sama sebe. Nismo še čisto tam, smo pa blizu; v zadnjem tednu je večkrat zaspala sama kot z mojo pomočjo - govorim za zvečer, ker podnevi v bistvu že od marca zaspi sama. Po moje deluje večerna rutina - vedno dobi mlečno kašico, potem jo očka skopa, zmasira in previje, mi jo prinese v sobico, kjer gori le nočna lučka, se v stolu (odkar ima 2 tedna svojo sobo, prej na postelji) podojive, ji potiho zapojem pesmico, poljubim, odložim v posteljico, obrnem na trebuh, ugasnem lučko. No, tu se je potem zadnji teden pričelo spreminjati. Prej sem jo tapkala po ritki (podnevi dobi dudo, da ji pomaga v spanje, ponoči pa hočem, da zaspi brez, ker se bojim, da bi ji začela ven padat in bi naju zbujala, da ji jo dava nazaj), da je zaspala, zadnji teden me je pa že nekajkrat "nagnala" ven. Prvič s tem, da je vedno glasneje kričala med tapkanjem, ko sem pa nehala, je utihnila. Sem odšla ven in prisluškovala pred vrati - je gagala in babala in mamala in atala, dokler ni zaspala. Potem mi je bila pa par večerov, ko sem jo odložila, tiho in je po tem, ko je slišala, da sem šla iz sobice, enako kvakala. Imam občutek, da mora, preden zaspi, vaditi vse, kar se je naučila

. Ampak ni tako vsak dan, včeraj npr. je bila preutrujena (ravno za 10-15 min prepozno smo prišli domov) in je bilo potrebno tapkanje, ker sama sebe ni več znala umiriti. Moram res ujeti pravi timing. Pri previjanju ali hranjenju (govorim o GH, ne dojenju) pa naša ni nikoli zaspala. In če je npr. v avtu zaspala, lahko na prste ene roke preštejem, kolikokrat mi jo je uspelo preložiti v posteljico, da je spala naprej...