Živjo,
imam še ne 4 - letnega sina. Prejšnji teden mi je rekel, da bom umrla in da bomo kupili novo mamico. Bila sem zelo presenečena, saj z njim nismo še nikoli o tem govorili. O smrti že, ko je umrl dedek, ne pa o naši ali o tem, da bi nas takrat kdo zamenjal. Bila sem tako presenečena, da sem ga vprašala, kako bi kupil drugo mamico, a mene nima rad. In je odgovoril, saj ti boš umrla.
Včeraj mi je spet rekel, da bom šla v bolnico (ker se bom udarila, ali nekaj takega, ne govori še dobro) in je spet rekel, da potem bomo imeli drugo mamico. Malo sem se pohecala - ja kdo pa bo tvoja nova mamica - in mali brez razmišljanja reče: babica in njeno ime. Mislil je taščo, s katero pa nisva v dobrih odnosih. No, tudi v tako slabih ne - ona nas ne obiskuje, ker vedno kaj najde, da sem jaz kriva, jaz pa jo obiskujem ob posebnih priložnostih - rojstnih dnevih in praznikih. Sinu nikoli nisem rekla ničesar o babici, ga pa mož odpelje večkrat k njej, kjer gresta potem sama na sprehod.
Bila sem zelo presenečena, ker ko sem ga vprašala, sem bila prepričana, da mali ne bo vedel kaj reči, kvečjemu, da bo rekel kakšno mamico od prijatelja. Ima še eno babico, živimo v isti hiši in je nanjo zelo močno navezan. Govori ji moja babica in pogosto hoče k njej, nikoli pa ji še ni rekel mama ali kaj podobnega. Tudi nimam občutka, da bi bil kaj ljubosumen, veliko časa preživiva skupaj.
Kaj mislite, ali je mogoče, da ima še ne 4 leten otrok tako domišljijo, da se lahko sam spomni, da bom umrla in da bo imel drugo mamico, potem pa še reče, da bo njegova mama babica, ki je drugače niti ne omenja tako zelo pogosto.

Otroci imajo sicer precej bujno domišlijo ampak,...a sta s partnerjem v dobrih odnosih?

_____________________________

Zakaj bi učil prašiča letati; izgubljaš čas in vznemirjaš prašiča.

Ja, sva v dobrih odnosih.

Verjamem, da si šokirana, jaz bi bila tudi. Po moje mu je nekdo moral rečt, vprašanje, če ni bila to ravno ta babica. Saj mogoče mu je samo na splošno kaj razlagala, pa je on to po svoje pretolmačil in je izpadlo čudno, mogoče pa mu je to zanalašč rekla. Odvisno, v kakšnih odnosih ste. Jaz bi na tvojem mestu vprašala babico, če mu je kaj ona omenjala in če ni, bi pa vprašala še v vrtcu. Mogoče je tam padla kakšna debata na ta račun, zakaj kdo umre in je kakšnega otroka zanimalo, kaj se zgodi, če umre mamica in so vzgojiteljice rekle, da babica ali pa si ati najde drugo mamico ali kaj podobnega. Pa nihče noče nič slabega (delam v vrtcu), samo odgovarja na otrokova vprašanja, otroci pa potem skupaj spravijo marsikaj. Malo se pozanimaj okrog pri ljudeh, s katerimi se tvoj otrok druži, pa bo. Ker nekje je to sigurno slišal.

_____________________________

23.1.2008; veliki nagajivec Anže
10.2.2010: mala navihanka Daša

Jaz bi verjela, da je to samo plod domišljije. Kaj sliši po tv ali v vrtcu potem pa malo po svoje skupaj poveže. Se pa ne bi pretirano sekirala na tvojem mestu. Jutri bo pa že kaka nova finta v igri. Če mu pa dejansko to kdo govori pa skoraj ne verjamem - mora bit kr fejst psiho.

Otroška domišljija, ja. Navadno kje sliši kaj "od daleč podobnega" ( največkrat pri kakih vrstnikih ), pa potem malce po svoje prikroji.

men gre pa na živce, da se boš ti, udarla pol pa umrla

A to štiriletnik poveže?
mislim vem, da imajo domišljijo samo tvoj kot praviš ne more povezovat smrt z udarcem oz. nesrečo.
Če je dedek umrl je zato, ker je bil star, a ne ?
No samo razmišljam.

majhne otroke preblisknejo ideje o smrti, se spomnim da je bilo mene strah, da bodo vsi umrli  samo pri meni bi kr izpareli, ne pa v nesreči ali bolezni.

jest bi stavla na taščo, mogoče ji delam krivico, ti jo poznaš jaz ne.

Moj še ne 3-letni malček je meni pred kakšnim tednom rekel. Mamica zakaj si tak jezna? (Sem se jezila, ker je za mizo razmetaval hrano.) Mu razložim in potem pravi: Mamica umri, ker ko boš ti umrla bom pa lahko to delal.
Me je kr stisnilo pri srcu. Pa nisem čisto nič reagirala. Pri nas smo o smrti v zadnjem času veliko govorili, ker mu je umrla prababica, pa od takrat kar naprej kaj sprašuje o smrti. Ampak na tak način in v tej zvezi pa ne. Sem skor prepričana, da je pobral to od bratranca, ki je v vrtcu in malo po svoje raztolmačil. Se pa ne sekiram zaradi tega.

Malčki so kot spužvice, ki kar srkajo vse informacije tudi, ko smo prepričani, da nas ne slišijo, pa Tv in risanke tudi naredijo svoje in potem si po svoje povežejo in tolmačijo.

Sem prepričana, da ni bila tašča. In kar brez skrbi.

Tudi jaz sem najprej pomislila na to, da je morda babica kaj omenjala malemu ... dvomim, da bi se kaj takega spomnil sam od sebe 

Jaz sem pa pomislila, da je otrok slučajno slišal nekoga (ki je govoril z nekom drugim), ki načrtuje, kako se bo njej zgodila "nesreča". Mogoče preveč gledam filme, ampak vseeno... Saj veš, kaj mislim.

Možne so tri opcije (ali več)
- to je slišal od babice - npr. rekla je, da ko tebe ne bo več, da bo ona njegova mama
- je nekomu v vrtcu umrla mamica in se je očka na novo poročil ali pa da ga zdaj babica vozi v vrtec ali kaj podobnega
- pravljica kor je Sneguljčica ali kakšna risanka
Najbolje da ga vprašal oz. če bo še kdaj omenil, ga vprašaš kje je slišal kaj podobnega.

meni je tudi malo sumljivo, da tako majhen otrok smrt poveže z udarcem........trobentica08 kje pa si zdaj??? si kaj izvedela?????

Kar lepo se pogovori z njim, od kod mu to in kar vprašaj ga direkt, če je to rekel ta pa ta, kdo v vrtcu... da boš mirna. In če odgovor ne bo tak, kot bi ti bilo všeč, pa ukrepaj. Ker kolikor je meni znano, taki malčki posnemajo in govorijo, kar kje slišijo. Dostikrat tudi dobesedno, če jih kdo kaj novega nauči.

Če je kaj v vrtcu pobral, ni panike in mu lepo razloži, da ne misliš umret, če pa ti ga tašča ščuva, pa ne bodi tiho. To ni prav.
Kako se pa s taščo zastopita sicer?
PS: sem sumničava!

< Sporočilo je popravil massylou -- 13.5.2008 21:57:31 >

Hvala za vaša mnenja. Svoji mami sem naročila, da naj se z njim malo pogovori, ker meni se bolj zmišljuje kot njej. Pa po pravici povedano me je bilo res strah, da ima tašča prste vmes, ker v tem primeru ne vem kaj bi naredila. Ampak mali si je zgleda res sam izmislil. No, čisto možno je kje kaj slišal in naredil svojo zgodbo. Ampak rekel je, da bom umrla zaradi pik na obrazu (znamenja, ki jih imam nekaj, ampak do zdaj sem mislila, da se jih sploh ne opazi ). Pa mu reče moja mami, da saj ne bom umrla. Mali pa: vsi bomo umrli enkrat.
Ne vem, kje jih pobira, ampak me je bilo res strah. Tašča je res močno čudaška in sploh ne pazi kaj govori pred otrokom, sploh pa nimam rada, da opravlja druge pred njim. Ampak vseeno nisem upala niti pomisliti, da bi šla tako daleč.

Ja, pa imajo mogoče v vrtcih že kakšne take debate, pa on mogoče to bolj čustveno doživlja, kot njegovi sovrstniki in potem sam razmišlja o tem.

Poznam tudi enega fantka, sicer je zdaj star že 7 let, samo, odkar je začel govoriti, ima take življenjske, da ga včasih samo gledam.

jaz pa kar ne morem verjeti da bi si kaj takega otrok sam zmislil

No vsekakor ga bom poskusila večkrat zaslišati, kaj je počel, ko je bil pri babici. Je pa težko, ker tudi sama nimam še občutka, kaj pove zares in kaj si izmisli. Ponavadi mi je rekel, da sta šla na sprehod in mi ni hotel nič drugega povedati.
Do zdaj nisem pomislila da bi lahko ona kaj takega govorila otroku, me bolj moti, ker so zanjo vsi hinavci, v vsem išče pobleme, šimfa vse počez, večno se smili sama sebi, ona je najbolj uboga na tem svetu... Vsekakor nočem, da bi mali pobral karkoli od njenega fantaziranja.

No, mene je bolj presenetilo, da je rekel, da bom umrla zaradi znamenj na obrazu. O tem me pa res ni nikoli vprašal, sama jih niti ne opazim, ker sem jih vajena, pa tudi niso tako velika. Sploh pa on ne ve, da so to materina znamenja in da ima to kakršnokoli vezo z boleznijo ali smrtjo.
Zaenkrat se ne bom sekirala, ker je vesel, razigran fantek in ni videti, da bi se obremenjeval s smrtjo ali kakšno drugo slabo stvarjo.

Kako imaš pa urejeno zavarovanje in oporoko? Ima tvoj partner ljubico?

Sorry.