Uči se z njim. Ostalo bo že počakalo. Tudi ponavljajta skupaj.
In pritegni ga k učenju, smejta se skupaj kakemu butastemu izrazu... Vsaj prvi dan, potem pa bolja resno, a še vedno sproščeno.
Poznam več primerov (tudi svojega), ko je bilo treba samo to, da se en starš vsede zraven in "trpi" skupaj z otrokom.

Najbolje, da se skupaj dol vsedeta in gresta skozi predpisano snov. In mu jo razloži, potem pa mu napiši še par nalog, ki jih najdeš na spletu. In potem spet skupaj preverita, kako jih je rešil. Ko pri matematiki zakapiraš bistvo, so vse naloge enake.

Tako se bo naučil, vedel bo, da mu stojiš ob strani in da se nate lahko zanese. Če boš samo kritizirala in mu dopovedovala, se bo samo odmaknil od tebe, ker boš težila in ga opominjala na njegov problem. Ampak problem bo še vedno.

Pa pohvali ga, ko vama bo uspelo, da bo vedel za v naprej, da on zmore več, kot samo za 1 ali 2.

Pa kazen bi jaz tudi dala, ker je do tega prišlo izključno zaradi lenobe.

_____________________________

Moje srce grejeta dva mala sončka: Sara (2001) in Pia (2005).

Se podpišem!

_____________________________

druzina je zame vse!!

Bom malo daljša, ampak aj ste že vajeni

Prvič, brez dol se vsesti in učiti se, ne bo pozitivnega rezultata. Žal, tako je. Tudi ukiniti mu kakšno boniteto, ne bi škodilo. Predvesm pa red.
Sama sem načeloma proti, da se starši učijo z otroki, ampak Jan to potrebuje. Je otrok s PP in brez pomoči ne bo zmogel. Žal. V šoli se lahko prilagajajo nejegovim potrebam, a glavnina dela je na njem in na starših.

Zdaj pa glavna stvar.
Vseskozi se že ponavljam, da je 4. razred za vsakega otroka intelektualni kvalitativni preskok, šok, hladen tuš; pa ne samo za otroka, ampak tudi za starše. Šele sedaj starši in otrok dobijo nek realen vpogled v  delo in znanje skozi številčno oceno. Opisne ocene večini staršem ne pomenijo nič. Preberejo le "dosega cilje/standarde2 in to je to. Ne berejo dalje. Ocena pa je ena sama, taka, kot je, in pika. Nič ne piše pred njo in nič za njo.

4. razred je tudi po učnem načrtu in težavnosti snovi buldožer, ki zgazi vsakega, ki ima kakršenkoli vedenjski ali mentalni problem. Če so prej otroci skoraj tri leta samo nekaj počeli, zdaj to počnejo s tako intenzivnostjo, da glava peče. Nič več ni samo praktičnega dela, ampak se začne intenzivno delati na teoriji in abstrakciji. Težko, blazno težko za tako male otroke, ki jim, na žalost, začenja  nagajati še puberteta. In otrok, ki že od prej nima razvitega zicledra in delavnih navad, po možnosti pa se spopada še s kakšno motnjo, je zelo bogi.


In tretjič, negativna ocena dandanes v OŠ ni nobena redkost več. Če je bilo nekoč tako, da je bila polovica razreda 5-karjev in 4-karjev, tretjina 3-karjev, petina zadostnih (cvekarji pa so itak kajkmalu postali naši bivši sošolci), je danes sorazmerje zelo zelo drugačno. Večina otrok je v zlati sredini, nekaj izbrancev je odličnih, vsi ostali pa lezejo. In lezejo. In lezejo. Pa še kar lezejo, čeprav bi nekoč že zdavnaj ponavljali razred.
ker je naš šolski sistem tak, da vsak otrok naredi OŠ, pravzaprav jo MORA narediti, neglede na to, koliko zna.
Poleg vsega je učni načrt danes zasnovan tako, da se učenci ne učijo več kronološko in celostno (kot smo se mi nekoč), ampak je snov razdrobljena na prafaktorje od 3.-9. razreda. in tisti učenec, ki je zamudil osnove v tretjem, četrtem razredu, ta svoj manjko vleče naprej vsa leta. Pobira neke drobtinice, za katere sploh ne ve, h kateremu kruhu spadajo.
Ker pa imajo hiperaktivni otroci ter dislektiki zelo kratkotrajen spomin, morajo vložiti neskončno mnogo napora v to, da dosegajo spodobne rezultate. Saj so brihtni, tu ni debate, ampak naš sistem za njih niti najmanj ni ugoden.

Torej, plemenita, bo treba delat, ne pa okol ga srat

Meni se pa inštruktor ne zdi slaba ideja. Pogosto nekateri najstniki z starši nočejo delat, se prepirajo in trdijo, da razlagajo narobe. Pri moji nečakinji so se v petem razredu pojavile težave pri matematiki, glavni razlog je tudi pri njej bila lenoba, v šoli je raje bulila skozi okno kot prepisovala iz table, doma pa ni pisala nalog in posledica šus. Je moja sestra z njo poskušala delat, ni bilo uspeha, se je upirala, vpila, da uči narobe..., sem probala jaz prvo uro je delala, naslednjič, pa ker sem ji v sorodu in me dobro pozna hotela pogovor preusmerit na modo. No potem so pa preko oglasov našli eno inštruktorico-profesorico matematike in dekle je bilo pred njo srem se neprimerno obnašat in je pridno della, oceno brez problema popravila in še zdaj, ko je že v prvem letniku Sš,če kdaj nastopi problem pokličejo njo. Puberteta je pač huda stvar. No pa saj tudi jaz sem imela pri mlajšem sinu težave z učenjem smučanja, ko je bil še mali, ni hotel upoštevati mojih navodil in se je cmeril, na smučarskem tečaju mu je bilo nerodno pred tujimi otroki in se je lepo naućil, pa tudi jaz sem kot smučarska vaditeljica v študentski dobi naučila smučat veliko tujih otrok kar njihovim staršem ni uspelo.
Tudi moja 2 velika 10 in 13 let se kdaj nočeta učiti z mano pri ponavljanju snovi se tamali dela, da spi, tavelik pa se prepira in namerno odgovarja narobe, ampak pri nas so sankcije za takšno vedenje, ukinitev žepnine pri velikem, pri malem pa odvzem pc kabla in tv daljinca, zaenkrat zelo vžge to. Prepovej mu pač tisto kar ima najraje.
Želim, da čimprej šus popravi!

Aha, to.... .
Meni se tudi ni dalo pisat, sem raje govorila... . Ampak je bilo treba, tudi to naredit. Povej mu, da je pac treba kontrolko napisat in da tukaj ni debate. Ce noces biti lacen je treba skuhat kosilo...in je treba resit kontrolko.

Pa ne ga srat K. z enimi otroci se je pač treba učiti skupaj.Ukini mu kaj, nisi noben terorist, vendar kje je šele srednja šola, če ima že zdaj take težave.Želi mu izobrazbo, boljši jutri.Danes že srednja šola ni nič.Mogoče gre vama z partenrjem dobro brez šol, nikakor pa ne pomeni to, da njega čaka isto dobro.Učiti in učiti.Ne podpiraj ga v lenobi, z leti bo samo slabše.

mogoče samo en predlog.imaš mogoče kakšno prijateljico,ki bi tvojemu fantu pomagala predelat snov?včasih učenje lepše steče,ko ni staršev zraven.
tako sma midve s kolegico naredile,je njena hčer hodla dvakrat na teden k meni in sma ponavljale snov,za predmet za katerega ni imela interesa.pa smo zrihtal.

_____________________________

kdor čaka ,dočaka?

Ko berem tvoje opise, se mi zdi, kot da bi mojega sina opisovala pred leti. Ravno tako hiperkinetik z motnjami koncentracije in spomina.
Samo pri meni ni bilo trte mrte. Kar je bilo treba, se je naredilo, če ne zlepa, pa zgrda. Pri takih otrocih je treba ogromno trdnih živcev, preiskušati moraš različne metode, kaj pač najbolj pali.
Nama je uspelo in danes je študent, ima še tri izpite do konca in diploma. 

Brez zamere do kogarkoli, ampak tole ko berem...za zamislit.

Ko sem bila jaz v OŠ (pa sem še mlada), ma ni variante da bi se takole obnašala.

Ne zagovarjam sicer, da se otroke tepe, ampak da te otrok dobesedno nateguje pa tud ne. Pa čeprav jih ima samo 11. Jasno je treba pokazat kdo je tu starš. Oprosti, ampak če bi moja dva pristopila k problemu na tak način kot ti ex Kerensa, bi tud meni dol viselo za oceno, še manj pa za to kaj bi ti mislila.

Vse ima svoje meje.

Se popolnoma strinjam. Otroci točno vejo, kje lahko obrnejo tastare. In če že mama sprašuje po liniji najmanjšega odpora, istočasno pa od otroka pričakovat, da se tega ne bo posluževal...Kr neki...

Kaj konkretno pa je tako zelo narobe z linijo najmanjšega odpora (sploh pri stvareh, ki te ne veselijo)?... šola JE pomembna, to drži, ampak če te ne veseli (mene tudi ni, pa kaj zdaj? - niti edina nisem)...

Kako že rečejo.....življenje je pravljica.
Še celo življenje bo delal stvari k ga ne veselijo. In vse se ne da z linijo najmanjšega odpora narest. Tvoj sin je preprosto len. Ti ga pa podpiraš pri tem. In z leti bo vse sam še hujš.
Sicer pa v gruči vse bolj apatičnih, lenih, brezciljnih ljudi k jih je vsako leto več itak ne bo preveč izsopal...še sreča da smo socialna država....

Od kdaj?

Upam, da ne... ali pa vsaj čim manj.

Žal ne... drugače bi se strinjala s prvim citatom.

Pri določenih stvareh je res, ja.

Pri določenih stvareh res, ja.

Upam, da ne.

Posploševanje ali poniževanje?

Lahko bi bili malo bolj.

Saj socialna država ne pomeni samo "talanje denarja"... ajde, Brisača, to bi pa ti lohk vedla - velik več šole maš, kt jst .

Ne, resno - poglej, nekateri pač nismo za šolo... nismo za formalne, uradne kalupe oz. pravila, po katerih NAJ bi delovala družba... vsakdo, ki odstopa, ni normalen al kako? ... nekateri se znajdejo tudi brez papirja formata A4... upam, da moj sin ne bo med njimi, ker ni najbolj lahko, ampak zagotovo je pa to boljše kakor pa siliti se z nečim, kar ti ni OK in biti celo življenje nesrečen... že jaz nimam veliko, ampak bi rajši še vse to, kar imam, poslala v tri krasne, kakor pa, da ne bi bila srečna... pa šola gor ali dol, Brisača, veš?

Nič.
Stvari, ki me niso veselile, sem delala po tej liniji, vedno. Zato, da mi je ostal cas za tisto, kar me je veselilo in kar sem in delam dobro. Ima pa ta linija eno strasno prednost. Pri vseh teh stvareh sem bila (in sem) ultra ustvarjalna, saj jih hocem cim hitreje in s cim manj napora narediti na zadovoljivi ravni. Tako da ni prav nic narobe.

Aja, pa da dodam (čeprav se me itak že narobe razume )... JE problem, če te šola ne veseli in jo delaš po liniji najmanjšega odpora... ampak problemi so pa zato, da se jih rešuje.

To je v veliki meri res.
Vse prevec se jih sili v gimnazije in vse premalo v poklice. Recimo mizarjev ni, pa tako lep poklic in tako lepo po lesu disi :). Jaz grem na gozdarsko potem ko koncam pravo .

Saj se sploh ne gre za šolo. Gre se za to da se navadi imet neko odgovornost. In trenutno je to šola. In starši naj bi te to naučili. Odgovornost pa rabiš al maš šolo al ne, ali si mesar al pa zdravnik. Sicer pa tvoj sine nima vizije kaj bi počel da bi ga veselilo(logično, saj je še otrok), zato lahko pač dokler mu ne kapne kaj bi to bilo kar bo počel.....tisto glasbo izdela no
Da se ne bo enkrat zbudil tako kot ti....pa si želel bit pravnik, pa ne bo imel niti osnovne šole končane. Samo zato.

Nikoli nisem razumela (o tem sva se enkrat z Mišek zadebatirali), zakaj naj bi bilo šolsko spričevalo pogoj za dobro službo s solidno plačo... in zakaj je v življenju nadpovprečna plača sploh prioriteta?... meni je bolj pomembnih toliko drugih stvari, kot pa višina dohodka in naziv izobrazbe in delovnega mesta, da... šola je samo odskočna deska in dobra podlaga (v marsikaterem primeru še to ne).

Sam da prideš na gozdarsko morš prvo glasbo v osnovni narest veš .

Je pa tud men bebasto siljenje otrok na gimnazije. Otrok naj opravlja poklic ki ga želi. Sam brez osnovne ga bo težko. Sam to sm hotla povedat.

Zakaj svojega sina obravnavaš kot da ima iste želje kot ti? Da so mu iste stvari pomembne kot tebi? Saj je še otrok....pojma nima kaj si želi. Nebi rekla k bi vedel....k bi imel en cilj....k pač ne vključuje osnovne šole. Ne pa kar tako.....brezciljno....se mi pač ne da.

Jaz to vem že od konca moje OŠ, Brisača... ampak so bile potem druge stvari na prioritetni lestvici pred tem... in izobraziš se lahko tudi pri 90-ih, če sva že pri tem... že res, da potem v življenju ne počneš željenega (tudi jaz trenutno ne), ampak spet je odvisno od prioritet... četudi sem pravnica po srcu (po izobrazbi pa ne), pa so mi druge stvari trenutno pomembnejše od dela v pravu... počasi... pride vse na vrsto.