Najprej šola, pol služba, pa partner, pa štelca in pol šele kravca. Nekje vmes še poroka.
Če se ne bi držala tega bi zdaj bila mati samohranilka brez stanovanja, saj je moja prva zveza - 8 let šla po gobe, na srečo rečem zdaj, ko sem srečno poročena mamica z dobro službo.

Tudi jaz sem vedno govorila, najprej štalca, pol pa kravca. Pa seveda žur do konca, pa čim več sveta videt, pa nič zamudit... Stanovanjski problem sem imela rešen že od vsega začetka, finance - z njimi se nisem nikoli obremenjevala (kolikor je bilo, je pač bilo, sem vedno znala preživet) in prišla so tista leta, ko se je že spodobilo, da postanem žena in na prigovarjanje moža tudi mati. Pa faksa še sploh nisem zaradi vsega lepega končala, niti službe še nisem imela, le streho nad glavo in pridnega moža.
Zdaj imam dva čudovita otročiča, faks sem končala, službe nimam, streho nad glavo in pridnega moža pa še vedno imam. In kar lepo shajamo. Zaenkrat, kako bo, pa nihče ne ve... na srečo... ker potem večina sploh ne bi imela otrok.
Ker danes nikoli ne veš, kdaj lahko v trenutku zgubiš službo, in nikoli ne veš, če ti jutri požar ne bo uničil doma, moža lahko zadane kap in ostaneš sama z otroki, zboliš... borza se sesuje... te oropajo... mogoče bo vojna... ali cunami... potres... Armagedon... Dan potem

Kdaj je pravi čas za otroka? Kdo ve?

Jaz nisem imela nič. Le otročka sem dobila sedaj živim s tašćo in tastem se redno šolam fant pa dela. Tako pač gre sedaj kako bo šlo pa kasneje pa ne vem

Sej bo kimi - kjer je volja, je tudi pot:miska: