Po moje pa je njej ful hudo, ker te mora kaj takega prositi, verjemi! Mi smo bili 3 otroci en za drugim, hišo so starši gradili, pa smo tudi samo ponoše stvari nosili. mami je bilo najtežje na svetu koga kaj prositi, pa čeprav staro mamo, naj nam namesto sladkarij in rezeznih igračk za rojstne dneve in božička kupi nogavičke, sp. hlačke...
Mogoče se res ne zavedamo, ampak nekateri res nimajo kje vzeti.

Ja, jaz pa ne razumem čisto, kaj te tu jezi. Odločila sta se za otroka, kljub temu da nista finančno dobro preskrbljena. Lepo od tebe, da jima pomagaš. Če pa nima denarja, da bi kupila novo oblekico za iz porodnišnice, bo otroka pač prinesla v rabljeni. Bog pomagaj, pa kaj potem? Svet se ne bo podrl. Bolj pomembno od denarja je to, da bosta imela otroka rada, ne pa da bo imel nova oblačilca.

Nejcko, nihče nikogar ne obsoja. Jana je vpašala za mnenje in mnenja so pač različna. Seveda ima lahko otroka vsak. Še enkarat bom rekla. Lahko jih imaš deset. Ampak potem jih deset preživljaj. Zakaj potem toliko vprašanj, kaj vse mi pripada, pa nimamo za kruh, pa nimamo za zvezke. In to, da nimaš za preživetje veš, še preden se odločiš za otroka.
Tudi meni se ne zdi bistveno, ali so pajacki za iz porodnišnice novi. Ampak je razlika, ali ti to nič ne pomeni ali pa to, da že v štartu veš, da otroka ne boš mogel obleči. Pa ne govorim o nobenem luksuzu. Mi je čisto jasno, da je najbolj važna ljubezen v družini. Kruto je v današnjem svetu, ampak samo od ljubezni se težko živi. Pač, jaz tako razmišljam, pa če tebi najeda ali pa ne.

nejcho ne vem zakaj se razburjaš??? :zmeden: Kdo koga obsoja??? :zmeden: Ne razumem? :zmeden: Samo svoje mnenje pa lahko povemo, kajne ali morda ne smemo??? :zmeden:

Ojla,

meni tudi ni jasno kaj te je tako razjezilo? :zmeden:
Ce se ti zdi, da si ji ze dovolj pomagala, ji to povej. Mogoce pa ona niti ne ve, da tebe to zdaj tako moti. Ce si jo do zdaj vedno pomagala in ji vse dala, verjetno niti ne pomisli, da te to zdaj naenkrat moti.
Mogoce si pa pricakovala vecjo hvaleznost z njene strani? Potem se pa vprasaj, zakaj jima sploh pomagas: zato, da sta ti hvalezna ali zato, da jima olajsas prihod novega druzinskega clana?
Glede velikosti stanovanja, se mi zdi pa tvoja pripomba neumestna.
Midva ziviva v enosobnem, na 33 kvadratov, cez 2 meseca bomo trije, ampak se zaradi tega ne pocutim nic manj vredno in man sposobno, da imam otroka, kot nekdo ki zivi v petsobnem stanovanju. Edino kar se mi zdi najbolj pomembno je, da se imava midva rada in da se razumeva, vecje stanovanje bo pa tudi ze prislo. Se dobro, da sploh nekaj imava, ne pa da bi morala vsak mesece placevati se hudo visoko najemnino .

Ce te tako moti, ji povej.

Lp, Naja:nosecka:

:kuza:

Meni se včasih zdi od staršev zelo egoistično, da se v takih pogojih odločijo za otroka - ljubez pač včasih ni dovolj in pri otroku je potrebno tudi kar nekaj materialnih sredstev. Če ne takoj na začetku pa potem ko se začne šola, športni dnevi, gledališke predstave in ko je potrebno vse to plačati. Žalostno je to, da so neodgovorni starši, reveži so pa posledično otroci. In večina jih potem niti ne ostane samo pri enem otroku, potem imamo pa prispevke "iskrica v žalostnih očeh".

lp

:zmeden:

Nikoli ni nihče rekel da naj bi otrokom nudili vse, sam ena mera odgovornosti za mlado bitjece se pa le zahteva. Ne pravim da naj bi otroka "spustila po kanalu" kot ste se izrazile nekatere, na te stvari se misli prej s kontracepcijo in ostalim, halllooo saj živimo v civilizaciji...

Drugič nosečnost traja 9m v tem času bi lahko z razumnim načrtovanjem in šparanjem (kar sta se morala avedati, saj vesta koliko dobita na mesec) prišparala nekaj za planice, pa mogoče kakšno cunjico.....torej otrok ne pride v dveh dneh da bi bilo potrebno potem da mu kaj kupiš čakati na 15 na plačo ampak hodi 9m.
Če nista sposobna niti v 9m privarčevati nekaj maleda za planice potem tudi za otroka ne bosta sposobna skrbeti.
Žal mi je za moje strogo mnenje a takšno je, vsak dan vidim ljudi ki delajo otroke pa potem ne skrbijo zanje.....žal mi je mislim da je otrok velika odgovornost, in ni problem v tem koliko imaš denarja in koliko mu lahko daš, problem je v tem da s tistim kar imaš iskažeš dovolj zavesti in s testim kar imaš nudiš nekaj....

Se podpisem pod Wawin post.....

:bravo::bravo::bravo:

Ja tako kot lahko v 9mesecih kaj prišparaš, lahko še prej kot v 9mesecih vse izgubiš. Lahko po svoji krivdi ali pa ne. A si potem tud ne odgovoren, če si se pred 9meseci odločil za otroka. Kdo pa danes lahko danes trdi da bo jutri lahko otroku vse nudil. Jaz pravim toliko kot imaš toliko si lahko privoščiš. In prepričana sem da bosta tudi onadva svojim otrokom nudila kar bosta lahko. Takim lahko pomagamo tako da vidimo njihovo stisko še preden prosijo.

Jaz pa pravim, da je odločitev za otroka najpomembnejša stvar v življenju, saj se odločiš, da bo del tvojega srca hodil po svetu. In ,ko sem brala nekatere poste( vseh ne). Sem zasledila, da ste nekatere mnenja, da naj bi se odločali za :duda: dobro situirani ljudje. No potem bomo res izumrli. Za sebe vem, da bi svojemu sorodniku pomagala( v bistvu pa sploh dojenčku) pa v zameno ne bi pričakovala ničesar ,saj bi to naredila z veseljem za mojega nečaka, seveda v mejah mojih zmožnosti. Najnujnejše bo dojenček ziher imel, saj praviš, da sta oba zaposlena, pa čeprav z majhnim dohodkom. Poznam veliko družin, ki komaj shajajo, pa so svoje otroke vzgojili v pridne, poštene in delovne ljudi. Tako, da mamice, ki svojim otročkom ne morete kupiti vsega kar si:duda: zaželi ne se sekirat. Saj je za otoka slabša popotnica za nadaljno živjenje to, da jim vse omogočimo in želje beremo naravnost iz oči. Pa lep pozdrav!

Ja Willson, res je tako, ampak potem moraš s to svojo odločitvijo tudi živeti in za otroka tudi poskrbeti. Ne moreš pričakovati, da ti bojo vsi pri tem pomagali in stali ob strani.

lp