Če je pa NJEEEEEEEEEEEEEEEN , KAJ TI TU NI JASNO, A?

"Ne vem zakaj se ljudje seljo k startšem, če niso stvari dorečene kot je treba in če se ne znajo prilagajat. "

To se pa strinjam. Sem zagovornik tega, da so stvari dorečene.

"Oz če je taščo sploh vprašala, če sme v NJENO pralnico postavit SVOJ pralni stroj"
 
Pa tole se tut strinjam.

Po moji logiki se nobena nobeni ne sme sprehajati po dnevni sobi druge. Po moji logiki tašča odstopi svoj del nepremičnine sinu (točno določen del) - in postavi pogoje za uporabo skupnih prostorov.

Aja pa zakaj morjo bit vedno otroci veseli, ker lahko ostanejo doma? Poznam kar dosti primerov, kjer se tašče, mame na vse pretege trudijo, da otroci ne bi odšli od doma. Pa jim ponujajo odstop 'nepremičnine', pa pomoča, pa .... ko pa se le-ti zakreditirajo in vselijo pa pokažejo svoj pravi obraz. Željo po nadvladi ...

Aja sem pa zagovornik življenja na svojem.

< Sporočilo je popravil maruškaŠ -- 5.6.2008 8:15:10 >

No s tem se pa popolnoma strinjam!

Najdi si hobi, pa ne boš imela časa razmišljat o banalnih zadevah. 

Tašča ni nič drugega kot mama tvojega moža. Tudi ti imaš svojo mamo, ki jo (upam) ne tretiraš s takim prezirom kot mamo svojega moža. A misliš da svojemu sinu in njegovi ženi hoče kaj slabega?

Ampak, potem tud s tem otrokom nekaj neštima, da v vseh  letih bivanja s starši ni spoznal njihovega pravega obraza.  Moj bi raje pod mostom spal, kot pa da bi bili skupaj s taščo. S tastom pa težav ni. Bile so na začetku zaradi tašče, sedaj pa je ok.

In mi na kraj pameti ne pride, da bi se razburjala zaradi takšnih neumnosti. Jaz takšnih stvari niti ne opazim.

Ja, pralni stroj čimprej pokvarit

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ali na igriscu ali v pisarni ali doma. Vecinoma na eni od teh lokacij


_____________________________

http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related

Zato ker so ponavadi ravno ženske tiste, ki 'vodijo' 'skrbijo' za gospodinjstvo (tako tašča kot snaha) in tukaj najlažje pride do nesolgasij.

Jaz vem, da sem tip človeka, ki ima rad svoj mir, svojo zasebnost, stvari urejene po svoje, svoj red .... pa imam recimo super starše, pa prav tako ima moj super starše. Samo skupnega življenja na dolgi rok si pa niti ne predstavljam. Sem bila nekaj let pri mojih, pa sem jim iz dna srca hvaležna za vso pomoč - ampak še bolj pa sem jim hvaležna, da so mi dali možnost (da so mi stali ob strani pri osamosvajanju) da sem šla na svoje.

Midva z mojim sva kupila svoje stanovanje - moji in jegovi starši pa so nama pomagali finančno pri opremljanju. Ali imajo zato pravico odločati kaj morava kupiti in kako opremiti stanovanje? To morda pomeni, da lahko kadarkoli pridejo k nama in počnejo kar se jim zahoče? NE. Pa bi nama lahko dali del nepremičnine ali pa finančno pomoč.

Pa mi se medsebojno spoštujemo. Pa midva sva jim iz dna srca hvaležna. Vendar si s tem vseeno niso kupili vstopnice v najino zasebnost ali najino lastnino.

In ja - mene bi motile vse takšne male in večje malenkosti, ker zame niso malenkosti - ker je odnos tisti, ki bi mi bil moteč. Aja - pa nič ne bi imela proti, če bi tašča prala v mojem pralne stroju v skupnih prostorih, če bi se midve prej tako dogovorile.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Vse boste nekoč tašče se bojim,da fajn zatežene in upam,da se vam bo triplo vrnilo od strani vaših snah ali zetov,kar ste v življenju svojim taščam delale.

To je pa res, ja. Veliko mladih družin se odloči za življenje pri starših (pod isto streho ) ker je ugodneje, ceneje itd... istočasno pa se ne zavedajo, da to pomeni prilagajanje, ja. Kasneje pa ugotovijo, da jim to ne ustreza in ne morejo več nič naredit, ker so zakreditirani.

Ker je tko - mlada družina mora najprej skozi proces osamosvajanja in če niso na svojem je to včasih krepko oteškočeno (odvisno tudi od sobivajočih). In po mojem prihaja zaradi te težnje po osamosvajanju do največjih nesoglasij.

Sicer pa tut moji starši pravijo, da morjo bit otroci vsaj toliko stran, da ne morejo domov v copatah ;).

Maruška,

že spet bi se lahko podpisala pod vse tvoje poste

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Se podpišem

Neva, tud s tabo se strinjam. V življenju se še prav ne obrnemo, pa se nam vse povrne...slabo in dobro

Se strinjam . Vidiš zaradi takšnih nerazumevanj pride do nesoglasij ....

Bom pa tko rekla, da zase vem, da bi vse te dileme okoli pralnega stroja in skupne pralnice rešila še preden bi kupila stroj - če bi bila še pri starših (al pa pri tašči).

Pod prejsnji tvoj post MaruskaS in pod ta, se gladko podpisem


_____________________________

http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related

Ali pa ti na pamet ne pade, da bi nekdo lahko ravnal tako kot ti ne bi ravnala. Recimo snaha se ne bi  takoj lotila novega tascinega pralnega stroja in ji je potemtakem popolnoma nepoimljivo, da bi tasca kaj takega naredila - enostavno ne pomislis na to.
Poznam pa glih obratno situacijo, ko snaha misli, da vse kar je v "skupnih" prostorih je tudi njeno. Pa tako vzame mleko, sladkor, ozimnico... in se spomni se ne povedat. Enkrat so ji bile tascine spodnje hlace vsec, pa si jih je sposodila, da bi mela s hlacami ker so enake barve - tascine spodnje hlace in njene hlace
IMO ce so skupni prostori sticisce skupnega zivljenja, je logicno, da se vprasa ali pove. To je IMO prilagajanje, vse ostalo je samovolja in pogosto primitivizem.



Nekdo, ki ni necesa izkusil, ne more vedeti tocno kako je in kaj dolocena zadeva terja. Ljudje smo nagnjeni k temu, da sodimo po sebi in, da tisto kar je nam samoumevno je samoumevno tudi za druge. In ce dolocenih izkusenj nimas.... tudi ne ves kaj lahko vse pricakujes.

Zadevo po moje resi odkrit in miren pogovor.

_____________________________

http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related

meni se zdi pa razlika ali vzameš ozimnico (in je več ni) ali pa uporaba stroja - ta bo še vedno tam ostal.

+ spodnje hlače so mi mal neokusna primerjava - ne poznam nobenega, ki bi to naredil.. a ti res poznaš takega človeka, ki si sposoja spodnje hlače?



ok, za najstniška leta je to razumljivo. samo če malo opazuješ življenje okoli sebe, hitro vidiš in spoznaš, da to ni tako. in da je sodit po sebi brez veze (ker zelo lahko da ni tako) in v končni fazi nefer. to se mi zdi malo naivno razmišljanje za odraslega (se pa zavedam, da je kar dosti odraslih, ki razmišljajo na ta način).
ampak ok, samo da bo snaha sita (tašča oprana) in pralni stroj cel

Meni je tudi čudno to razmišljanje, da je vse, kar je v hiši skupno. Mi imamo kao skupni avto, ki sva ga midva kupila in je najin, ampak vozimo se lahko vsi. Vprašati pa morajo oni nas, če ga lahko vzamejo, ko smo vsi doma. Če ga mi ne potrebujemo, ga vzamejo. Smo pa mi prvi! Pri drugih stvareh jaz vedno vprašam prej taščo, ona pa mene ne in to me zelo jezi, ker ne poznajo kulture obnašanja. Tast vpraša, tašča pa tak čist po domače, kot da sva vse kupili skupaj. Ona vzame in pol ko rabim in iščem, reče, da je mislila, da ne potrebujem. Počasi jo učim in upam ,da se nauči vsaj osnov olike. Moj zida poslovni objekt s kletjo in kolesarnico (to dvoje bo skupno), pa nista dala nič zraven, pa pravi, da je skupno. Ko pride kdo na obisk, pridi, boš vidla kaj smo naredili. Mene to moti, ker sem bila vzgojena tako, da vprašam. Tiste, ki to ne moti, super. Težko greš iz svoje kože, ljudje smo različni. Eni lažje živijo skupaj s starši, eni si to želijo, drugi pa težje to prenašajo. Jaz, na žalost težje. Moji starši imajo na vrhu prazno stanovanje, pa so mi rekli, da moram iti zase živet, da ne moreš priti na obisk v copatih (pa jih nisem poslušala-trapa), živim v isti hiši z njegovimi in se stalno nekaj jezim- ko mi ne bi bilo treba. Razmišljava, da bi vseeno nekje vsaj 1 km od njih zazidala svojo hišo.

za stvari, ki niso tvoje, se vpraša... osnovni bonton ne glede nato, kje so in kaj so.

In tisti, ki se jim zdi to tko čudno, ne vem kako bi bilo vam, če bi nekdo kar prišel pa vzel nekaj vašega brez vprašanja.

Sicer pa, na začetku je lahko pralni strojn, naslednjič bo pa kaj drugega.... problem pa lahko tudi nastane, če se stvar pokvari, ker potem pa ne bo itak noben nič kriv bo pa stroj takoj od snahe in njen strošek popravila. Predvidevam

Pa še to. Ko sem še živela sama v stanovanju nad mojimi starši sem si tudi sama plačevala stroške, sama kuhala in na začetku prala na njen stroj, potem pa mi je rekla naj si kupim svojega, da bom čisto samostojna, in sem si. Pa se mi ne zdi to nič narobe. Meni se zdi, da starši preveč razvajajo svoje otroke, ko jih pedenajo do 35.leta. Ko sem potrebovala avto, sem vprašala in sem ga morala tudi tankati in čistiti. Če sem potrebovala denar, sem si ga izposodila in kasneje vrnila.  Imamo kao skupni avto in ga tašča ne bi nikoli očistila in tudi natankala ne. Ima raje tisti denar za cigarete. Pa nisem škrta, ampak jaz tudi ne serjem denar in mi je lepo, če si fer in spoštljiv. Če bi pa bili vse čisto skulirani za vsako stvari, bi pa ratal totalni kaos. A pol je denar tudi skupen, če živimo v isti hiši al kako? Vidiš, zdaj mi je kapnilo- če živimo v hiši, ki so jo oni zgradili, lahko oni vse naše uporabljajo ,ker smo jim dolžni.

Amen!

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Če potrebuje katera pralni stroj in ga želi sama uporabljati, naj pove. Ga kupim, samo da mi ne bo treba vsak dan tega naslova med 50 zadnjimi sporočili  ne vem kolikokrat brat.

Saj odgovorov sploh ne morem več brati oz. jih že kar nekaj časa NE berem. Dovolj mi je naslov.

In vsem vam, ki imate tako grozne tašče, želim, da vam vaše snahe tega enkrat ne bi očitale. KEr mislim, da boste PASJE....če ste že sedaj takšne.

pa lep pozdrav.





_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Mislim, da so bolj pasje tiste mame, ki dovolijo svojemu otroku, da gre čez vse meje lepega obnašanja, spoštovanja itd, samo da bi ostal doma, ker so tako veliko hišo zgradili, da bi tudi otroci doma ostali kot tiste snahe, ki želijo imeti svoj mir in zasebnost in se počutiti odraslo in samostojno- pa čeprav v isti hiši- to še ne pomeni,da živimo skupaj. Večina staršev pa potem želijo vladat in komandirat in oni vse najbolje znajo, ker so starejši in je hiša njihova. Jaz si res ne želim, da bi moji otroci živeli doma. Naj grejo, naj se odselijo, spoznajo svet, so srečni in samostojni. Pa četudi to pomeni, da jih bom malokrat vidla. Bo pa takrat sladko!