maja, čestitam    

Punce, mene zanima, če je katera jemala PROMETRIUM za sprožitev . Jaz naj bi ga ta ciklus jemala od 15. do 28. dne ciklusa. Zdaj pa me zannima koliko dni po prenehanju jemanja pride ?
To me zanima zato, ker mi je Reš rekel, da naj en teden pred  pridem, da mi naredi še en UZ, ter pokaže in določi količino vseh zdravil, da potem v avgustu štartam s postopkom.
Hvala.

Jap, tudi mismis besen kt . Pišem knjigo in ko jo hočem objaviti, mi vse zbriše. In kako naj potem človek postane pisatelj.

 
Gita14, kako si ti, kakšno je kaj počutje?

Abra, pa sej je prav, da si malo blesava, bemti ko bo nam uspelo, bom jest ta najbolj blesava med blesavimi, bom kraljica blesavih  in ja imaš prav, ko nam bo 1x uspelo, bo polovni pozabljen, razen če ne bo on fotr


Zvezdica, zdej pa že spusti tisti kebab iz ust in hitro poročat

Ajsi, Pikovit pride nazaj tam nekje 23.07.2008. Potem bi se pa res lohka zmenile za skupinski shoping, bomo res kot une babnice v seks v mestu, ravno 4 bomo.

Anomina, mogoče bi bilo dobro, da se s tvojim pogovorita o teh strahovih, predvsem s tem mislim, česa ga je dejansko strah, ali je to neuspeha, ali tega da otrok ne bo v redu, ali kako bosta vidva prenesla neuspeh. Težko je govoriti in tolažiti ljudi, če ne veš česa se točno bojijo. Samo pogovor med vama dvema, lahko odžene vse strahove. Če imata pa kakršenkoli strah glede postopka, se pa za odgovore obrnita na specialista za neplodnost. Nama je dr. Drobnič odgovoril že na 1000 in eno vprašanje, ne glede na to kako neumno bi se lahko njemu slišalo, ampak na ta način naju je pomiril in dal tudi voljo in upanje za uspeh.
Želim ti, da se s tvojim partnerjem lepo vse pogovorita, septembra pa seveda tudi uspešen postopek.


Evo zdej grem pa kopirat, da me ne bo spet ven vrglo



_____________________________

"Če ne moreš pomagati, nagajaj.
Važno je, da si zraven!"

O Lučka25

tebe pa nekja časa ni bilo med nami. Kako si?


_____________________________

"Če ne moreš pomagati, nagajaj.
Važno je, da si zraven!"

Dobro, dobro. Sem bolj mal na RR, bolj na hitro uletim. Sem na dopustu in sva bolj leteča.

Se mi pa že dogaja, mal treme, pričakovanja, navdušenja, ker greva naslednji mesec že v postopek.

Se mi je zdelo, da sta na dopustu, saj imata vidva 5 tednov dopusta, kajne sem si prav zapomnila.

Sicer bo avgust tik tak tukaj, še parkrat gremo spat, pa se bo treba že začeti pripravjati za novo borbo

_____________________________

"Če ne moreš pomagati, nagajaj.
Važno je, da si zraven!"

lučka 25 jaz ti žau ne morem pomagat bo pa tuki siguren taka ko bo vedla....lepo da si spet z nami
Gita kak se počutiš.....jaz navijam za te
Sonček kje si se pa ti danes zgubila.....

Ja midva imava 5 tednov dopusta. Pa mi je kar mal grozno, ko že 2 teden teče. Poeni strani si želim, da bi šlo počasi, ker je dopust, po drugi pa hitro, ker to pomeni, da naju čaka IVF.


glorija, hvala. Ja saj vem, da kakšna bo pa že kaj vedela o tem kar sprašuje. Sej ste vse prave enciklopedije.

anonimna, so ti punce super odgovorile, najprej pogovor s partnerjem, oz. zdravnikom, potem pa dvome stran in z optimizmom v nov boj. ti pa polagam na srce, ker mi tvoje besede ne gredo iz glave, tukaj ni prostora za predsodke, tako da najprej rešita to zadevo.

bebiii, na "težave z zanositvijo" so opisane preiskave in postopki. če še nimaš diagnoze, si šele na začetku procesa. čakala boš na vsak pregled, pa na posege, če so potrebni, pa na konzilij, .... lahko pa se vmes zgodi čudež in zanosiš, se dogaja, veš!!!

še vedno čakam na zvezdico, da s prve roke slišimo novičke.

lučka, tudi jaz sem tukaj bosa

gigi, kdaj v četrtek maš let? ker takrat bom mislila le nate! naši dobijo super navijačico!! sicer pa ne vem, če si te zaslužijo  bo treba mal igre pokazat! že vidim, da zadnje četrtine ne bom gledala.

_____________________________

nokes

Drage moje borke!

Tako kot je Anonimna danes načela temo o strahu jo bom jaz nadaljevala...

Pri nama pa sem problem jaz (no moj vsaj pokaže ne), da mi vsak nov neuspešen krog prinese toliko bolj negativne misli in dvome o uspehu....
Moj sicer pravi, da bo že, vendar noče pa poskusit kake alternative (napr.: homeopatija) saj pravi, da je vse ostalo blef...
Mene pa je strah vseh postopkov, pa tistih groznih igel v trebuh, pa tolika količina hormonov, ki jih prejmemo, pa vpliv na ostale organe in zdravje, najbolj pa na psiho in živce.... Malce sem tudi že utrujena od vsega... vendar si bejbija zelo želiva... Problem so tudi moji leni jajčniki (beri PCO)...

Najbolj me moti, da se vsi ti zdravniki ukvarjajo samo s tem kako nas bodo uspešno umetno oplodili, nihče pa ne pomisli, da bi bilo dobro najprej rešit problem v temelju... Se pravi nam poskusit pozdravit jajčnike, maternice, izboljšati plavalčke, itd.....

Nevem kaj naj več mislim o vsem tem... Sej vem, da boste vse rekle, da sem že obupala preden se je konkretno kaj začelo, ampak me je res strah kaj bo... kaj bom dosegla s tem če bom rodila bejbija, jaz pa bom psihično in fizično uničena.....kaj bo imel otrok od mamice če še za sebe nebo sposobna skrbet .....
Ali vas nikoli ne obadjo take črne misli in dvomi o vseh teh postopkih????

_____________________________

Tukaj lahko glasujete za našo princesko: http://www.maminajdi.si/index.php?option=com_joomgallery&func=detail&id=420&Itemid=220

nokes, tale naša košarka.
Mene tudi že moj  ves čas kliče, da naj grem že tekmo gledat. On ves zagrate sedi pred TV v navijaški majici (to so pa trenerji ).

Grem gledat, da bo še bolj navijaško vzdušje.  Pol pa pridem še mal pogledat na RR.

gloria - sonček je po treh mesecih prvič začutila željo po pospravljanju  Res, zadnje mesece nisem mogla nič nardit, ker ni bilo volje. Vse je večinoma postoril moj dragi, ki je res zlata vreden. danes imam nekaj energije...pa ne preveč :)

_____________________________

...svet je poln lepih rožic tete Pehte...

ojla

Kot prvo sem jedla burek Moram, to je že način kako proslavim vse dobro. Moj je reku, da tako upedenana kot sem bila dons, sem edina k v olimpijo zavija

Takole, naša bebica je velika 63,2 cm, tveganje za DS je nizko (1:1930). No meni te št nič ne pomenijo, jih ne štekam, je pa spal in se ni pustil motit, potem je bil pa hud k mami, če jo kdo zbudi in je nogce prekrižal pa ritko kazal. Nič se ni vidlo kaj ima notri, pa prst je sesal, pa potem spet rit kazal. Falotko je. Pa ne vem zakaj mam včasih filing, da bo fantek, včasih pa punčkica. meni je vseeno, sam da je ok.
PDP imam 25.1. (4 dni pred mojim RD).

Liam je bil čist navdušen, mu je Reševa nardila eno fotko pa jo nosi okoli, zdaj jo je pa nalepil na vrata. Mulček moj
Aja, ajsi, pa prav tamal da si mu srčika. On je zdej v vse moje prjatlce zaljubljen.

Hvala vsem za pestke, dobre misli, za vse. Gigi tebpa itak lupčka k tko hitr sporočaš.

Aja, pa žiži, zarad strahu pred letenjem... se moraš soočit s tem, čeprav bi jast tik pred zdajci najraj vse odpovedala, pa potem grem. Ponavadi sem histerična, pa panična, pa kako solzo spustim. Ampak vedno pridem kakorkoli sem pač namenjena, ker si rečem, da bo vse ok in je potem res. Pa grickam veliko in razmišljam o tem kaj si bom kupila ko z aviona pridem .

Ledenka, sem nardila celo evforijo s to tvojo kiklco, ampak je tokkkkk huda.

Tako, grem za nazaj brat pa razmišljam kaj bi spet jedla .



_____________________________

i belive i can fly....

oktavija, mislim, da se tako kot ti in anonimna vsaka kdaj znajde v tem dvomu, ali ima še toliko volje in moči, da bi poskušala. Tudi jaz imam PCo in tudi moj ni nek fan alternative. Ampak imava pa k sreči še dovolj moči in dobre volje, optimizma, da se še greva vse to. Pa sva se danes kar malo v hecu in začudenju pogledala in zamislila, ko sva se spomnila, da poskušava na  že 3 leta in 3 mesece.

Mislim, da je že to dobro, da o tem govorimo, da damo iz sebe, se lvsaj malo razbremeimo. Tudi vama bo to koristilo.

Praviš, da binam morali poskusit kaj še "popravit", ampak pri meni se žal ni dalo, saj mi kljub drilingu ovarijev pri laparo, ni nič pomagalo, ker je bil že takoj 2. ciklus spet po starem. Zdaj pa sem že od dveh G dobila mnenje, da nama naravno pač ni dano, da bi .

Je pa pri teh postopik velik  faktor naša psiha. Tu pa se moramo pripraviti na vse ali nič. In tu vidim jaz problem pri teh postopkih. Saj s številkami, možnosmi nam na hitro že povedo kako in kaj, ampak ako sperejeti to, da naravno ne bo šlo, ampak bo šlo le z umetno, kaj če tudi tu ne uspe,... Tu imam jaz srečo, da sva si z  v veliko oporo in čeprav sva že lani razmišljala o umetni oploditvi, se dokončno takrat zanjo še nisva odločila, ker še nisva bila pripravljenja na vse to. Zdaj mislim, da sva in, da imava dovolj optimizma, realnih pogledov, moči za vse ali nič,... da greva lahko v postopek.

Upam, da sem ti vsaj malo pomagala z mojim razmišljanjem, zgodbo.

zvezdica, parv lepo, da je vse v redu      in, da je bil burek dober.

anonimna, morda še nekaj. če hodita na GK, imajo tam tudi psihologinjo, ki se ukvarja z neplodnimi pari. morda bi vama obisk koristil?

oktavija, seveda poskušajo tudi z manj invazivnimi metodami kot je IVF  temu je namenjen klomifen, pa IUI, zaradi tega ti naredijo laparo in histero, da popravijo, kar se popraviti da. žal pa je znanje na tem področju zelooooo omejeno. pri moškem na primer se težko kaj pomaga - nekaj pomagajo vitaminčki in to, ampak takrat, ko so zadeve resnično resne, to ne gre več. in žal je tudi precej primerov nepojasnjene neplodnosti... a ti povem, kaj je med postopkom mene držalo pokonci? naši dve temi, tale in borke. tam sem se zjokala, smejala, vprašala, kar mi ni bilo jasno... in je postopek minil, kot bi mignil.

tko da, punce moje zlate... hvala vam  brez vas bi se mi že zdavnaj zrolalo...

_____________________________

Никогда и ничего не просите! Никогда и ничего, и в особенности у тех, кто сильнее вас. Сами предложат и сами все дадут!

halooo, bo mogu en vejico prestavit,  ti medo, ti!!!

no, super, zvezdica!!!

_____________________________

nokes

Ojla punce

oktavija, lučka!

Seveda imamo vsi take in drugačne izkušnje in misli. Precej tudi negativnih, saj tisti ki smo v tem, tudi precej vemo o vseh stvareh. Če ne drugače, pa se informiramo tukaj na forumu. jaz nimam nikakršnih težav z partnerjem, moram reči, da je res zlaza vreden mož, ki me spodbuja v vsem in mi pomaga, pa čeprav sva večkrat skupaj jokala. Pa mi ni bilo lahko, veliko preiskav sem potrebovala. Imela sem tudi dve maternici, pa hud sindrom pco imam, tako da te oktavija razumem. Tudi meni je bilo rečeno da ne bo šlo naravno, seveda, saj menstruacij sploh nisem imela, po operacijah je bilo malo bolje, pa kaj če ovualcije ni. Pa me poglej sedaj, zanosila naravno sredi 2.ivf postopka, po tolikih letih. Sedaj me pa tarejo druge misli, o nosečnosti. to je tako. zmeraj je nekaj. Sedaj šopam 9 teden in upam na najboljše. Tako da ne obupat, možeka pa poskusi malo pocrkljat pa se pogovorita, pejta na dopust. September bo tukaj hitro, pa v boj!!!!

Srečno!!!

orto, to je pa lepa novica za spodbudo. Tako kot praviš, vse imamo kdaj kake pomisleke, ampak prav za to je pomembno, da se ovsem pogovorimo, damo iz sebe. Moj dragi je tudi zlat, me v vsem podpira in pravi, da me ima rad zaradi mene same, mi ves čas stoji ob strani, ker zaradi mojih oz. najinih težav ne zanosim. Je pa res, kot pravi ledenka, da nam je v veliko pomoč tudi ta forum in soborke. Ker vse me smo kdaj bile ali bomo v določenih situacijiha, ki jih zastoopimo, se poslušamo, svetujemo,... in smo prava skupina dobrih punc, ki smo si vedno na voljo.    

Zvezdica za medota. Je pa res oranh korenjak! Pa še en mulček(čica), ki je noge skup tiščal 1:1930 pomeni, da naj bi bil med 1930 otroci en z downovim sindromom. Je pa bolj važna primerjava med tveganjem pri tvoji starosti in izmerjenim tveganjem. Če je izmerjeno tveganje manjše (večja št. pod ulomkom) si zmagala
Pa važno, da je bil burek dober, že boljš kot kebab. BTW si ti toxo že prebolela?

Gita, kakšno je kaj stanje danes?

Lučka, jaz jemljem prometrium v postopkih in kadar ni blo uspešno, je tečka prišla točno. Kako pa je pri tebi, pa ne vem. Najbrž nimaš lastnih ovulacij, al kako? Kak dan, dva, po tistem, ko prenehaš pomojem.

Mišmiš, blesavost je včasih prav fajn filing

Sonček, a prideš še k meni? Mene še ni doletelo gnezdenje mal pa še izkoriščam, da mi ni treba. Si bo očitno treba spet kako gospo umislit..

Oktavija, pa sej sta s postopki komaj začela. Poglej, kok je tukaj bork, ki imajo ohoho ivf postopkov za sabo, iui še štejejo več ne. Za PCO pa lahko sama malo primoreš, to je presnovna motnja in jo lahko s hrano, na dolgi rok, precej izboljšaš. Malo pobrskaj na MON-u, če hujšaš, hujšaj po montignacu, ker je to način, s katerim boš tudi svoje jajčnike zbudila. Ne se lotevat kakih ločevalnih ali drugih diet. Montija priporočajo prav za pco.