mene pa zanima tiste ki ne verjamete v duhove, kaj se zgodi ko umremo, kako si to razlagate a nas kr ni več al kaj, no jaz ne verjamem da kr izginemo ampak se naša druša-duh preseli drugam, sem kr neki knjig prebrala na to temo in mi je dalo mislit in mi je ta razlaga veliko bol všeč kot pa da ko umremo kr izginemo, no bol zgnijemo in nas pač ni več.

Če gledamo s tega stališča, da je energija neuničljiva, večna, ne moremo kar izginit.

verjamem v duhove in v posmrtno življenje...i sigurna sem, da po smrti še vedno nekaj časa bivamo v telesu, ko pa se ločimo gre telo pod zemljo, duša pa odide v nebo oz. nekam že...je pa res, da včasih duša ostane ujeta v tem svetu in se tudi prikazuje določenim, izbranim osebam...mogoče nekaj ni dokončala, kar bi morala, ali pa je le zatavala in ne najde poti "domov"...sicer sem navdušena nad to tematiko, nad paranormalnim, me je pa istočasno malo strah, ker ne vem, kaj bi naredila, če bi imela tovrstno srečanje...se mi je pa kmalu po smrti prikazal dedijev obraz v kotu sobe...mislim, da je še zadnjič hotel pogledati vnukinjo, saj je umrl par dni pred mojim rojstnim dnem...ko sem ga zagledala, sem se mu nasmehnila, on se je nazaj (mogoče moja domišljija, ali pač?), ampak se nikoli ni več ponovilo...




_____________________________

umirem sto puta dnevno
a tebi je sasvim svejedno
znam da sam kriv i znaju to svi
znam da je kasno a trebaš mi ti!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
3347 ;)

Čakal je na tem svetu, da se poslovi od tebe in ko se je poslovil (v kotu tvoje sobe) je odšel mirno na drugo stran.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Saj se ne bojim  , samo neprijetno mi je.

joj, kako lepa tema 

Jaz tudi verjamem v dušice, ki plavajo okoli nas. Pravijo, da so majhni otroci zelo občutljivi na njih. Moj mali vedno v nek kot gleda in se smeji in gruli. Pravi se, da se pogovarjajo z angelčki, saj imajo tako majhni otroci še zelo odprto tretje oko. enkrat sem šla z njim na pokopališče do babice od mojega in je globoko spal. Čim sva prišla notri se je zbudil in na široko odprl oči. Pa postal je zelo nemiren.

Tudi sama sem zelo senzibilna na to in sem že parkrat doživela prijetno srečanje z dušicami, ki še niso zapustile naše Zemlje, zaradi takega ali drugačnega razloga.

Za tiste, ki vas kaj več zanima o posmrtnem življenju in v to tudi verjamete je zelo zanimiva knjiga: POTOVANJE DUŠ  in USODA DUŠ. avtorja ne poznam....je pa kar zahtevno čtivo.




_____________________________

Zaljubljena sem v tri fante...

jaz bi se tudi pozanimala, kaj je nekoč tam stalo. Mi smo tudi v novi gradnji imeli podobne dogodke, pa smo potem preko prijatelja, ki je senzitiven, izvedele, da točno v določenem delu moje spalnice, kjer je meni vedno slabo delalo in sem imela hude vrtoglavice, pod temelji bilo zakopano telo......zato pa je duša po hiši plavala


_____________________________

Zaljubljena sem v tri fante...

kak ste pa to zvedli???


_____________________________

Nekoč sem sanjala,.... zdaj živim svoje sanje <3

Michael Newton je avtor. Priporočam tudi jaz

o moj bog kaj vse pišete...zdaj me bo še bolj strah.Se je meni dostikrat zdelo,da moja pupa nekaj zaznava.Nikoli pa nisem imela potrditve,hvala bogu.Ne morem pa mimo tega,da tega  ni,je neka vez...

_____________________________

kaj vse me dandanes čudi...

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Pravzaprav ne vem zakaj tole zdele berem - mi gredo mal kocine pokonc in definitivno grem zdele z lučmi v spalnico - vsa prestrašena...

Mene je groza duhov.
Spomnim se ko je umrla moževa stara mama in je čez noč ležala v taščini spalnici, nasproti najine, niti v WC ponoči nism upala. Mož pa se mi je smejal da sm trapasta, da če bi se pojavil duh njegove stare mame mi res nebi nč nardila. ...pravzaprav je imel prav, ampak jest se še vedno bojim duhov, groza me je - najbrž zato ker so ponavadi prikazani kot nekaj strašnega.

Sm pa prejšni teden gledala tisto oddajo na TV3....brrrrrrr

energija je neuničljiva...ko smo pripravljeni na novo lekcijo, si izberemo novo telo...pred tem si ogledamo celoten potek zgodbe...vsakič v vsakem življenju pač poskušamo čimveč odnest, da lahko potem napredujemo...izgine le naše telo...

to pomeni da tavamo vmes kot duhovi oz. gremo na en lep kraj kjer čakamo na novo telo, novo lupino, dokler ne doživimo in spoznamo vse kar nam je usojeno in kar je potrebno. Se mi pa zdi zanimiva razlaga zakaj umrejo otroci in mladi ljudje in sicer zato, ker so pač doživeli in spoznali to kar so spoznati in doživet morali v tistem življenju in gredo naprej, v novo življenje.

v eni izmed knjig sem brala, kako je ameriški hipnoterapet hipnotiziral žensko,ki je bila vse svoje življenje žrtev..najprej žrtev spolnega nasilja, potem moža...v prejšnjem življenju je bila moški, pedofil in morilec...nekako je potem,ko je ta moški umrl obžalovala in v novem življenju hotela tako izkusiti,kar je ona počela in tudi nekje s tem pokazati,da obžaluje svoja dejanja...
Velikrat res ni pravično,da umirajo mladi, otroci ali starši malih otrok...

Ja to so stare duše (kot je na primer moja  ). Ti otroci, ki se pa sedaj rojevajo 8ja no ne vsi) so pa kristalni otroci. to pa naj bi pomenilo, da so to čisto nove, vseže dušice, ki so prišle pripeljati mir na Zemljo in Zemljo očistiti, da ne bo sama sebe pokopala. Ja in pa indigo otroke so prišle skulirat  . Indigo otroci so pa ta generacija, ki sedaj vlada....in vam povem....je neznosna. To so pa ukazovalni, avtoritativni otroci, ki držijo vse vajeti okoli sebe, tako doma kot v šoli.

_____________________________

Zaljubljena sem v tri fante...

No, tole se je zgodilo tudi meni. Pomojem sem bila stara okoli 4 leta, spala sem v mamičini postelji tik pod oknom. V spanju sem slišala kako nekdo kliče moje ime, ljubkovalno (Nika-Nikica). Zbudila sem se in se dvignila k oknu. Zunaj je na travniku stala bela, skoraj prozorna ženska postava v pajčolanasti obleki do tal. Ženska je imela dolge rjave lase, ki so plapolali v lahnem vetriču tako tudi njena obleka. Ni me bilo strah niti najmanj, zdelo se mi je kot da je to nekdo, ki ga poznam. Ženska mi je nalahno pomahala, pomahala sem nazaj in se nato ulegla v posteljo. Zjutraj ko sem to povedala babici in mami, mi nihče ni verjel, češ, da se mi je sanjalo. Še zdaj, ko sem odrasla imam pred očmi tega angela, jasno kakor, da bi ga videla včeraj. Babica mi šele zdaj verjame, da sem kot otrok zares videla angela.

Ful zanimivo A si to kakšno gradivo brala? Se priporočam za naslov/e.

hehe,isto

_____________________________

Takšni, kot smo bili včeraj, nismo danes in tudi jutri ne bomo

Caffee..a ti to resno??Ne morem verjet ej

_____________________________

kaj vse me dandanes čudi...

...spet so duhci na zone reality...že skor eno uro gledam, mam dost...čezdalje hujše zgodbe so 
...o groza