To se sliši, kot da obstaja utemeljena bojazen, da bo hčerko potegnil v mafijske posle? Se mi ne zdi najbolj verjetno.

Za psihični in fizični teror se pa ve'. Vendar tvoj argument ni nasilje, ampak da se premalokrat in premaločasa zanima za otroka.

< Sporočilo je popravil tehnofil -- 24.7.2008 8:29:17 >

tehnofil...oprosto, ampak če boš slučajno (bognedaj) kdaj v podobni situaciji, boš mogoče drugače razmišljal.

vsi ste pojedli vso pamet tega sveta.....nikomur ne privoščim, da je kdaj v taki situaciji...

Pa ti? Si kaj svetovala, al samo pametuješ?

V tem primeru bi jo morala zascititi ze na zacetku in dogovoriti stike samo v tvoji prisotnosti, ne pa da si cakala, da na nocne more.

Kaj narediti v konkretnem primeru? Lahko tudi ne gresta po darilo, tvoja izbira. Ampak oce bo se vedno oce.

Samo pametujem....

Jaz bi tudi raje videla, če bi se dalo temu stiku izognit. Če je tako manj boleče za hčerko, potem je tako bolje.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

Razmisliti velja tudi - kolikšna je verjetnost ponovitve ali pa gre tu samo za enkratno odločitev. Torej, če lahko realno pričakuješ, da bo vsake nekaj mesecev imel takšne želje boš morala bolj razmisliti kot če je odločitev samo za ta trenutek.

In moje osebno mnenje - dokler ne plača - ni stikov - pa ti lahko vsi psihologi sveta nakladajo glih kar ti hočejo. In roko na srce - neplačevanje preživnine bi lahko pomenilo tudi, da otrok pol meseca strada - sam vsi vedno predpostavljajo, da bo v vsakem primeru (mama oz. starš skrbnik) poskrbela za otrokov preživetje čez cel mesec in potem lahko psihologi nakladajo o otrokovi dobrobiti....

Aja pa res obstaja zakon, ki kaznuje tistega, ki omejuje stike - vendar v primeru neplačevanja preživnine, znajo tudi izvajalci zakona pogledati stran....

p.s. tudi ob obtožbi, da omejuješ zakon imaš najprej možnost zagovora in dokler hčerka NE ŽELI na stik - ti nisi kazensko odgovorna za nobeno 'preprečevanje'.

p.p.s. Še vedno pa je glavno vprašanje kaj je s hčerkinimi nočnimi morami in zakaj nisi že ukrepala?

Glede mor in joka ponoči, takrat (in tudi zdaj )me ne skrbi, da bi jo zlorabil. Vem, da ne bi položil roke nad njo.

Problem je bil najprej v tem, da ni hotela povedat zakaj joka. Je rekla, da oči ne pusti.
Čez čas, ker je nonstop jokala in se zbujala, sem jo začela bolj podrobno spraševat kaj je narobe.
Najprej sem pomislila, da ga pač ful pogreša, pa je rekla, da zmeraj ko gre z očijem jo pri "teti" pusti. Verjemte, da sem mislila, da si mala zmišluje. Pa je zmeraj o "nekih tetah" govorila. Zato sem ga enkrat vprašala, kako je kaj s tem, pa se je začel ful izmikat, češ da nima zmeraj časa bit z njo (2*na teden po 3ure), ker ma "sestanke". In jo res kdaj pa kdaj pri kateri "teti" pusti. V času ko bi morala bit v njegovem varstvu/oskrbi, je bila prepuščena nekim "baburam", ki jih sploh ni poznala- od tod njen jok in nočne more.
Sem mu na vse načine skušala dopovedat, da sma SKUPAJ določila dneve in ure srečanj, ko bi se pač moral tamali posvečat, ne pa hodit okrog in ji rihtat nekega čudnega varstva.
Pa je samo zamahnil z roko, češ jaz se nimam cajta z njo ukvarjat, če imam "sestanek".
Bog, pa saj bi meni lahko reko, da je nima kam dat in da je takrat pač ne more met
.........in potem, se je vedno manj zanimal za njo,.........
Po spremembi priimka, pa se sploh ne javi. (imel je zeljo podpisat tudi papirje, da se ji odpove, pa jaz in moj partner tega nisma dopustila. (naj le ve tamala, da ima očeta)

Ko bo sama želela spet kontakt z njim, ji ga pa ziher ne bom branila.

jah, to je pa nekaj drugega (je bil že čas da si povedala) - da jo pri tujcih pušča, ko jo ima v varstvu. za moje pojme to vse spremeni. samo jaz bi potem bila skoz zraven prisotna pri stikih od takrat naprej, ko bi to izvedela seveda. samo verjamem, da ti je malo dvignilo pokrov. meni bi ga tudi 
se pravi dovolila bi stike (tudi sedaj, če oba želita) samo v moji prisotnosti.

Škoda, morda bi bilo bolje, da bi takrat tako naredila. Takšen oče res ni oče - je samo darovalec semena.

Hmmmm če zdej premislim vse kar si povedala - jaz ne bi dopustila stika. Sploh ker gre očitno za enkrat in je čist brezveze. Če pa boš dovolila, pa dovoli le v tvoji prisotnosti in se prej s hčerko temeljito pogovori. Povej ji, da boš ti skos zraven, da se ne bo nič zgodilo, da je ne bo nikamor odpeljal, da ne gre k 'tetam' ipd... Pogovor pred stikom otroku najbolj pomaga.

A seksat je pa mel cajt....grrrrrr.

Zdej me boste spljuval ampak bom rekla samo neki. Tako kot bodoči očka nima pravice svoje noseče partnerice prisilit v splav, ga tudi mama ne more prisilit,da sprejme obveznost. Moje mnenje.

Žalostna zgodba, res, ampak glejte na otroka in dobro njega. Če se ga sili k očetu, da ne bo pozabil na svoja dejanja, se mi zdi čisti nesmisel. Kaj ima otrok od takega očeta,ki mora bit prisilno z njim? Jst bi počakala. Itak je dejstvo,da do kontakta prej al slej pride, če ne težimo tastari, se za to hvalabogu odločijo otroci. In morda bo ta očka šele takrat dojel in sprejel dejstvo,da je očka. Neki na silo tiščat nima smisla.


In najbolj butast stavek,ki sem ga kdaj koli slišala. Da ima otrok hude psihične poslediče, če nima ob sebi tako ali drugače oba starša. Ja odlično, torej so tisti otroci, v družinah kjer vlada alkohol in nasilje srečni ker so v družini ali kako?

V bistvu so psihologi povedali, da otrok potrebuje v življenju tako ženskega kot tudi moškega vzornika. Kdo pa je potem določil, da sta to lahko le biološka starša pa tut jst ne vem.

Jaz tudi. Zakaj se potem razburjaš.

Spet informacije po kapljicah.

A ti to resno?

Hm, s tem se strinjam samo v primeru, da partnerka zavaja partnerja, da je zaščitena in ji je on prej povedal, da ne želi imeti otroka, vendar pa se ona na lastno pest odloči in neha jemat tabletke.
Če pa se za otroka odločita oba, potem sta tudi odgovorna zanj oba. Če se otrok "zgodi", ker nista bila zaščitena ali ker kontracepcija ni delovala, pa tudi. Če nista bila zaščitena, tako oba vesta, kaj reskirata, če konracepcija ne deluje, pa pač j* ga, to je pač riziko, ki ga sprejmemo, ko se gremo ljubit. Zato pa tega ne delamo s kar enim, ampak z nekom, s katerim ne bi bilo tako hudo, če bi se zgodilo

No pri nas se je zgodilo. Nisva bila pripravljena. Sploh mene je veza začela moriti in pač sem ugovila,da sva si preveč različna. Njemu je bilo samoumevno,da naredim splav, meni ne več. Odločila sem se,da otroka obdržim, s tem pa sem si nakopala psihični teror in njegova prizadevanja, da se otroka znebi tako ali drugače. Nosečnost se je skorajda končala tragično. Od takrat sem poskrbela za otrokovo varnost. Njega ni bilo več na spregled. Kljub temu sem vesela, da mi je uspelo speljat vse skupaj, ker imam sedaj čudovitega otročka in srečno življenje.

Meni se pa zdi, da imamo ljudje (ne samo ženske, da ne bo pomote) odgovornost do naših otrok, da jim "izberemo" dobre ljudi za starše. Ne vem, ampak se mi zdi, da se vse prevečkrat zapletamo z napačnimi ljudmi, imamo z njimi otroke, potem pa nam je žal. Redko se ljudje spremenijo šele z rojstvom otroka, navadno pravo naravo pokažejo že veliko prej, samo kaj ko jim ne verjamemo. Od partnerja se lahko ločiš in prekineš stike z njimi, otrokom je to veliko težje. In trpijo. Pa to ne leti nate, ampak takale splošna opazka, ko vidim take revčke majhne s starši, ki si otrok niti ne zaslužijo.
Se pa strinjam, zaščiti svojega otroka kakor najbolje veš in znaš in poslušaj jo. Veliko pametnejši so kot si mislimo.

Končno malo zdrave pameti.