Dajte mi rečt tiste, pri katerih je razlika 15 in več let - ne znam si predstavljat kako je možno vzpostaviti ljubezenski odnos dveh različnih generacijskih mentalitet?



< Sporočilo je popravil Bakfark -- 28.7.2008 20:45:31 >

...hja Bakfakr no...pač si poskušaj predstavljat...sej so ti punce lepo napisale..DA JE NORO DOBR!

PS: Ja mam par kolegic mojih let...torej 25, 26, ki majo take zrele dece...in se vsi perfekt zastopjo....res, so vsi tko lušni

aha, to je tema samo za starej dedce in mlajše babe  pri nas je obratno, je moj 11 let mlajši 

Bakfark - mislim, da leta nimajo veze tam, kjer imata 2 iste cilje in etiko, moralna načela in si želita duhovno rasti - skupaj (vse ostalo so detalji in imajo nižjo pomembnost na prioritetni lestvici; tega se moraš zavedat, ko greš v katerokoli zvezo). evo, enostavno. to kar sem naštela je brezčasno.

Se strinjam, vendar se mi zdijo tile kriteriji bolj primerni pri uvrščanju ljudi v krog prijateljev. Razumem tudi ljudi, ki kažejo večjo "zrelost" nasproti svojim vrstnikom, eni zaslušeno, drugi manj, s takšnimi sem se srečeval, na koncu so se nekateri od teh ljudji, ravno tako kot jaz ustalili s približno generacijsko enakovrednim partnerjem. 

Spomnim se deklet iz srednje šole, vse te zveze so bile pogojene z neko funkcionalno ljubeznijo, mi revčki smo oklevali pred temi našimi "princeskami", bi-ne bi, na koncu so prišli princi v belih in srebrnih BMW-jih in jih po pouku pobirali pred šolo, mi bi vse to le nemo opazovali, pleškoti so se nam samo posmehovali zaradi dobrega občutka in superiornosti, mi bi zopet samo nemo žalovali za tem kako nam uničujejo našo nedolžnost, kako si s svojimi umazanimi tacami trgajo naše cvetove mladosti...

Nekatere od teh princesk so se resnično poročile, s svojimi "dedki" danes prirejajo množične vrtne zabave na svojih veleposestvih, s katerimi so jih oskrbeli točno tisti pleškoti iz BMW-jev, pred bajto kopica otrok na igralih, ki prej spominjajo na Gardaland kot otroško igrišče...

In Bakfark vse to gleda, le nemo opazuje... In jih pomiluje!

Uspelo vam je, moje princeske, upam da ste srečne!

< Sporočilo je popravil Bakfark -- 29.7.2008 6:41:25 >

jah, delno. dejstvo je da s prijatelji ni pogoj da duhovno rasteta skupaj. z mojimi prijatelji se občasno vidim - ne ždimo veliko skupaj (sicer pa, vsak ima svoj lajf). značilno za naše prijateljstvo je pa, da čas nima vpliva na to koliko smo si blizu. tudi če se ne vidimo par let, je kot da ne bi preteklo nič časa. in jaz imam prijatelje tudi glede na svoja zanimanja/hobije (družimo se, ker delimo določene strasti do zanimanj), kar pri partnerju niti ni nujno, ni res?
ja, mogoče sem pozabila dodat - seveda ti mora partner biti privlačen, drugače to ne vodi nikamor. za prijatelja pa zunanjost nima veze - ok, redno umivanje ma vezo

ne vem, jaz vidim prijateljstvo; hah, podobno kot bi svojega mačka - radi se imamo, se oglasi, pride in gre prostovoljno (po volji) in je sam svoj šef. mož je pa malo drugače z mano povezan - to že spada pod "covenant" - mora še spat z mano

Mateyka, tudi partner spada v ta krog prijateljev, kar pomeni da se strinjam z že prej napisanim. To je že sploh osnova, da nekomu dovoliš emocionalno bližino. Iz tega je kasneje mogoče graditi prijateljstvo ali partnerstvo, jasno pri tem drugem, kot si rekla mora biti izpolnjen prvi pogoj - fizična privlačnost, brez katere ne vidim možnosti za obstoj seksualne zveze.

V bistvu na splošno sprejemam razliko v letih, le sebe težko vidim v taki situaciji. 

Jaz sem še bolj naivna in otročja in zato so mi bili verjetno vedno bolj všeč otročji vrstniki . Sem pa ugotovila, da zrelost ni nujno pogojena z leti , niti ni kontraindicirana z otroškim obnašanjem.

Joj kakšen kliše. S takimi predsodki sem se (se) srečujem tudi jaz in po vseh teh letih se sladko smejem.
Ljudje nemo (veš da) opazujejo in...ja foušija je huda reč

V bistvu je to čisto osebna zadeva. Res, končni obračun z lastnim predsodkom iz mladosti! Predsodek o princeskah! Vedno, ko otrokom berem pravljice o takšnih zgodbah se spomnim teh deklet!

Pomilujem, nisem fauš. Pomilujem zato, ker je potrebno toliko ponižanja, teptanja lastnega dostojanstva in razčlovečenja, za tako malo sreče. Fauš si lahko ti meni, ker sem sposoben pomilovati to kar ti občuduješ.

Hm, malo nasprotujoče. Najprej priznaš, da je predsodek potem pa, da vseeno pomiluješ nekaj za kar jasno veš, da je predsodek.

Ta zadnji stavek pa je itak tak umotvor... .

Veš, enkrat, ko boš imel željo, voljo se otresti predsodkov pokukaj na drugo stran. Vprašaj. Pozanimaj se. Pretehtaj. Sprejmi odločitev, če boš še naprej pomiloval nekaj kar je le v tvoji domišljiji. Kaj točno pomiluješ?

Te tvoji 'pomilujoči predsodki' (sicer ne vem kako gre to skupaj), meni ne da nič drugega mislit, kot le to, da si se v najstniških letih zaman trudil okrog ene 'princeske', ki ti jo je pred nosom odpeljal, nekdo z BMW-jem in plešasto glavo ti pa si to dojel kot osebni poraz in tvoj ego je utrpel nepopravljive posledice, ki so vidne še danes.

Jst sm prva govorila kako lahko sploh ženske pomislijo na toliko starejšega moškega, pa sm se totalno noro zaljubla v 23let starejšega. Kako? Ne vem glej. Sva se spoznala v enem lokalu, on je tujec in je bil tako zanimiv, šarmanten in vljuden, da me je kr pobiralo. Pa nič ni silil takoj v sex. Vse kar je počel je obvladal 100%. Če sva šla na kako večerjo sva govorila ure in ure, če sva šla se zabavat sva preplesala celo noč...Med nama se ni čutilo nobene razlike-on se je vklopil povsod in takoj-sploh nisem imela problemov ga predstavit moji družbi, ker se je prikupil čisto vsakemu-še moji mami sploh niso predstavljala leta nobenega problema.
Sam žalost je bla v tem, da je grozljivo bogat in so pol padali komentarji non-stop. Njegovi bližnji so se ustrašili, da mu želim pohopsat premoženje in so bili vedno bolj zlobni do mene-dokler me niso zlomili. On se je boril za naju-res se je-sam meni je blo vsega preveč in nisem mogla več tega prenašat.
Aja pa še to...sex je bil z njim vrhunski...nikoli izkusila kaj niti približno podobnega. Sam pač nama ni bilo usojeno-nisem mogla pritiskov prenašat in mogoče je bilo tudi prav tako, ker je vprašanje kako bi pol prenašala njegovo starost v svojih najboljših letih-to sicer ne vem-sam bi mi pa bilo grozljivo ostat brez partnerja še zelo mlada.

Anonimna, jaz s poleni, ki so mi jih zmetali pod noge bi si dve brunarci naredila. A se nisem dala - oziroma se nisva dala. Ne bom tle razpredala, rada bi ti rekla le to, da tudi jaz sem imela pomislke glede tega kaj , če umre in ostanem sama....ampak raje živim ta vsa leta, ki so nama naklonjena srečna kot, da se sprašujem kaj bi , če bi....
Nesreča pa itak ne počiva.

  Ja sej vem-sam zdej je to že mimo-on je daleč in zaradi moje odločitve sva ukinila vse stike-je bilo grozno-sam se gre naprej-tako ali drugače.
Pri nama je bil problem, ker ima res OGROMNO denarja in jst boga Slovenka(so skoz mislili da sm neka Slovakinja prostitutka ki še za kruh nima) nism mela pojma o temu koliko dejansko ima dokler nisem prispela v palačo kjer sta me kot darilo čakala 2 konja-res filmsko...in dokler si me niso prišli ogledat njegovi sorodniki sva se mela super fino. Potem sm pa postala žrtev šepetanj in zgražanj-tukaj tega nisva mela in pol je šlo samo še navzdol.

Aja pa še to-nisem vedela sploh za njegov denar ker se je v Sloveniji prevažal v najetem avtomobilu in nikoli tega sploh niti približno ni izpostavljal...Vidite...avtomatično mi pride da se zagovarjam čeprav ni nobene potrebe. 

Dekleta, Katey in Higuys, nekako preveč osebno jemljete to stvar, kot bi se našle v tem svojem postu. Ne govorim o vas, ne poznam vaših zgodb temveč govorim o stvareh, ljudeh, ki jih poznam. Moja predstava o njih je lahko tudi zmotna, vendar sem prepričan, da človek, ki ga je tisti drugi pripravljen ponižat pred drugimi ljudmi, on pa vse to sprejme samo z mučnim nasmeškom na obrazu, ne more biti ravno pretirano srečen.

Ko govorim o "princeskah", ne govorim o vas. In ko govorim o predsodkih govorim o fantazijah večine mladeničev, vrstnikov s srednje šole, ki smo takšna dekleta, ki so btw. običajno bile zelo ljubkega videza, vedno postavljali na piedestal, po mojem mnenju ravno iz tega razloga, ker so nam, na žalost, bila tako hudo nedostopna in neulovljiva, da smo jim že skoraj pripisovali božanski značaj... In jasno, da s(m)o trpeli, sicer pa o nekih katastrofalnih posledicah na mojo psiho, ki mi jih vztrajno hočeta pripisati zaradi moje izkušnje, na mojo srečo (in vajino žalost) ne morem poročati.

Tako da...

Če sem vaju užalil, se vama niti opravičiti ne morem, ker poistovetenja s "princeskami" iz moje zgodbe ne morete pripisati meni, temveč so lahko le plod vaših asociacij.

< Sporočilo je popravil Bakfark -- 29.7.2008 13:44:25 >

ah, ne barkfark, niti od daleč se ne morem primerjati oziroma se poistovetiti s temi tvojimi princeskami, v srednji šoli sem se kar z lastni "štirko" prevažala, benflna pa mislim , da še videla nisem takrat . Dobro, pa pustimo to.
Osebno sem vzela (pa ne tako hudo, ker mi prav dol visi kakšne predsodke imajo soforumaši), ne zato ker bi se vidla v princeski, bemveju, ali da , kako si že napisal "narejenem nasmehu" (spet en kliše ) ampak v tem, da take kot si ti srečujem vso to mojo pot z mojim možem. To ste take dvoživke, vam je prav pa vam ni , imate takšno vezo za "osebno odločitev" ampak nas pomilujete. Še enkrat te vprašam, pa ne mislit, da mi je do krega ali česa, čisto tako..kaj točno pomiluješ? A so se ti vse te tvoje princeske izpovedale, da so za svojim "mučnim nasmehom" nesrečne?





p.s Aja, kaj točno pomeni "mučni nasmeh"? Mučeniški morda?

Gre za svobodo izražanja, nisem siguren koliko je gramatično pravilno, v srbskem jeziku definitivno je, pomeni pa nasmeh, ki skriva muko.

Zdiš se mi brihtna ženska, kako da v moji anegdoti ne prepoznaš simbolike? Kjer govorim o BMW-jih kot statustnih simbolih in pleškotih kot lastnih teh statusnih simbolov na eni, in očaranih princeskah na drugi strani ter kasneje o njih skupnih veleposestvih, Gardalandih in gradovih, ne moreš izvleči sporočila, ki naj bi po tvojem mnenju bilo zgražanje nad starostno razliko dveh partnerjev. Od tod tudi paralela s pravljicami kjer običajno uboga, trpinčena pastorka na koncu spozna princa, ki ji ponudi zavetje in varnost (beri zlatnike in zlatnike) in oba živita srečno do konca svojih dni. Ko si že pri klišeji, ne vidim ga bolj očitnega kot ravno tukaj.
Dajmo drugače, govoril sem o funkcionalni ljubezni, ki so jo takšni ljudje edino zmožni. Glede starostne razlike pa sem povedal svoje nekoliko višje. Glede pomilovanja tudi poglej malo gor. Ampak ne višje od ekrana.

< Sporočilo je popravil Bakfark -- 29.7.2008 14:28:24 >

Ja domišljija mi res dobro dela, tega se zavedam, vendar sem s pravljičnimi junaki opravila v otroštvu, v mladosti ni bilo ne duha ne sluha več o nji, tako da se v tvoji zgodbi o princeskah nisem našla in niti ne iskala.

Žal mi drugega kot to, kar sem že omenila, da te je najbrž njihovo nezanimanje zate in tebi enakim na nek način zaznamovalo, da te še dandanes zanima njihovo življenje pa naj bo veselo, žalostno, patetično, .......
Pa ne mislim nič slabega o tebi, ker te ne poznam in niti ne zagovarjam takih deklet, ki so svoj ponos prodale za denar in luksuz, enostavno jih sploh ne opazim in me taki ljudje ne zanimajo.
Motijo pa me ljudje, ki drugim privoščijo slabo in se na račun tuje nesreče in žalosti naslajajo in zdravijo po navadi svoje probleme in v veliki večini niti ne poznajo zgodbe ljudi.

bakfark, hvala za razlago "mučnega nasmeha", od časa učenja takrat še srbo-hrvaškega jezika je preteklo kar nekaj časa...tako, da mi ne zameri tole pomanjkanje znanja.

Spet si mi natrosil en kup besed, lastnih zaključkov, predsodkov, klišejev. Nič konkretnega, nič oprijemljivega. Dejansko ne vem kaj bi ti lahko še odgovorila . No ja , mogoče na zadnji stavek. Gledam višje od enkrana , enostavno zato, ker imam znanje , izkušnje in željo, da se mi horizonti končajo nekje dlje kot je rob ekrana

V bistvu sem tako obremenjen z njimi, da jih celo zalezujem.

Boli me in leva in desna stran kaj imajo za kosilo, al` nosijo tangice al` majo okoli riti zvezano rjuho, al` njenemu pleškotu smrdijo noge in ali se brije pod pazduho... Me je pač tema zmotivirala, da se dotaknem tudi tega.

Mislim, preberete ve dobro, preden napadete. Ksssss! Kače strupenjače! 

sem ti odgovorila in ni objavilo...

Pa saj te nisem napadala, ne vem kako si prišel do tega. Evo, jaz pa sem mislila, da komuniciramo na nivoju, zdaj pa tole

Dobro, ni ravno primerno, naredili smo mali odmik od teme in foruma... Kako pa kaj seks?

in kje je zdaj problem?