Meni je pri vsem skupaj najbolj hedno to, da rodiš doma, ker je bolj mir, si poduhovljen, itd....prej pa 9 mesecev hodiš na preglede, UZ in podobno in potem, ko rodiš doma, takoj spet v porodnišnico na pregled? To mi je pri vsem skupaj precej  hecno, ker če je natur, kot pred 500 leti, potem naj bo natur, ne pa malo tega malo onega. Hecno mi je. Poleg tega pa za moje pojme zelo neodgovorno ravnajanje do sebe in do otroka. In do starejšega otroka in moža.

ja je neodgovorno do otroka.
sama ne kadim, tudi partner ne, se pa v velikem loku izogibam kadilcem, ker mi to smrdi in mi smrdijo ljudje,ki kadijo...in tudi otroka ne izpostavljam dimu (če se le da).

in Wilma, rekla bom samo, da si pogumna in neodgovorna oseba, prav tako tvoj partner. Kljub prebrani literaturi bi lahko šlo marsikaj narobe. pa brez veze moralizirati, ker so te punce že preveč popljuvale.
upam, da boš v življenju imela srečo še naprej.

Wilma tvojo zgodbo sem prebrala na blogu že kakšno uro preden sem odkrila to temo na RR. Moram priznati, da gre za zelo pogumno dejanje in čestitke za tako mojstrsko izpeljavo konca.
Tudi meni se je ob drugem porodu porodila misel, da bi komot rodila doma (pa še tečne babice mi ne bi bilo treba poslušati), vendar pa sem se šele ob branju posta zavedala, kaj vse moraš storiti potem, ko se otrok rodi (prerezanje popkovnice, pranje otroka, ...). To so zadeve, ki jih ženske že tisočletja pravzaprav prepustimo tistim, ki nas spremljajo ob porodu, ti pa si se v bistvu odločila, da tudi to opraviš sama. Čestitke za ta del .

 To pa je zdaj tako vprašanje, kot da bi vsak drugi otrok, rojen doma, kar umrl in kot da bi pri vsakem drugem porodu otroku reševali življenje!??!!?? Porod je najbolj naravna stvar na svetu in redkokdaj se kaj zalomi, če je vse naravno. Večkrat se zalomi, ko porod umetno sprožajo in ga je potem treba nujno končat z vakuumom zaradi upada utripov in take stvari. Pri naravnem se to redko zgodi.

Raje si preberi o porodnih poškodba, preden pišeš v posmehljivem tonu, Blacky. To velja tudi za ostale ploskajoče. In vse te poškodbe so NEPREDVIDLJIVE.

http://www.mama.si/?menu=B019

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Blacky, zakaj pa sprožijo porod, a to si kdaj že kje prebrala mogoče?

Če pa bi nas veliko žensk že samo tule z RR rojevalo same doma, bi bili otroci sigurno mrtvi, ja.

Če je tebi torej to vpašanje smešno .. no O.K., sto ljudi, sto čudi.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

 Se strinjam s teboj, popolnoma.

Zakaj pa to? Ne razumem.

Jaz sicer nisem šla, ampak sem imela močno željo da bi šla. To pa samo iz enega razloga, da bi bili mi trije skupaj. Zelo mi je bilo hudo, ko je moj dragi prišel 2x na dan po eno uro in potem odšel domov. Jaz sem bila tako srečna, da imam malo miss, da sem to želela deliti z mojim najdražjim. Ti trije dnevi so se mi vlekli v neskončnost.
Je pa res, da sem imela lahek porod, brez šivov, matrnica se mi je krčila bp, brez bolečin, z malo miss je bilo vse o.k., tako da sem po mojem mnenju čist brez veze zasedala posteljo , pa še takšna gužva je bila.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Vse kar lahko rečem je le: adijo pamet

_____________________________

http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html

To je ALIBI.
Če bi šlo karkoli narobe, bi pač to zgodbo ponavljala celo življenje. Pred drugimi bi bila "čista kot solza", še objokovali bi jo in tolažili, če bi šlo kaj narobe.
No, na srečo se človek pred svojo vestjo ne more skrit.

Eno tako zgodbo poznam, sicer se mama ni hotela pravočasno odpravit v porodnišnico, zato je prišlo do poroda nekje po poti, otrok ni zadihal, je pa preživel, le prišlo je do poškodbe možgan. Pred nekaj leti so temu otroku priredili neko majhno slovesnost, ker so mu podarili napravo podobno računalniku, ki omogoča, da bo lažje sledil pri pouku, mislim, da tudi novo mizo in invalidski voziček, prilagojen otrokovemu stanju cerebralne paralize, vsi so bili veseli in ganjeni, mati pa se je držala bolj ob strani in izraz na njenem obrazu je bil malodane - sram.

Brez zamere.

< Sporočilo je popravil Azzurra -- 9.8.2008 14:30:04 >

_____________________________

11. 7. 2006, od 4:10 nam dobro družbo dela fantek Liam.

21. 2. 2008, ob 15:08 smo dobili punčko, ime ji je Daša.

7.7.2009, Milano...Bono&Co.

se strinjam z napisanim.

...se podpišem ....

Sej od kod pa vam ideja, da tiste, ki so za naravni porod hodijo devet mesecev na preglede. Okrog 2% žensk prvič pride na pregled po 32 tednu. In glavni razlog je, da prideš do potrdila o predvidenem roku poroda. Naravni porod je sicer fajn; ostati brez porodniške oz. odpovedati se 28 dnevom dopusta pred porodom, je pa malo težje  .

Drugače pa, bi naredila verjetno isto kot Wilma, če bi bila zadosti pogumna in če bi imela podporo od partnerja. Sama in brez možnosti prevoza v porodnišnico in pri tem da gre za prvega otroka in da nisem med mlajšimi, si pa ne upam. Mogoče naslednjič  

Otrok še ni imel prerezane popkovnice, ko ga je odnesla v porodnišnico

Sem sedaj našla celotno zgodbo.

Moram najprej reči, da nisem prebrala vseh ostalih odgovorov in bom zate napisala čisto osebno mnenje. Vsak se za svoje odločitve odloči sam, zato bi tudi posledice nosila Willma sama; no seveda z njeno družino. Nikjer nisem zasledila, da je koga prepričevala, naj to še kdo naredi. Tako kot se večinoma me, ki smo rodile v porodišncah same odločimo, v kateri bmo rodile. Samo eno pripombo bi imela na mišljenje - od porodnišnice sem 5 min stran. Verjetno v porodnišnici niso čakali in vedeli, kdaj točno rojevaš in če bi se kaj zapletlo oni ne bi bili v petih minutah pri tebi, ampak je pol ure takoj okoli. Saj niso čakali samo nate in imajo tudi drugo delo. Ampak za to si se itak sama odločila. In za svojega otroka. Jaz bi samo rada povedala, da sem dvakrat rodila v porodnišnici. Obe nosečnosti sta potekali bp. Pa pri prvem porodu otrok ni mogel sam zadihati in so se kar fejst trudili, da je bilo z njim vse ok. Tu bi verjetno moja pamet odpovedala, saj samo predihavanje ni pomagalo. No, resda je bil daljši porod. Pri drugem porodu pa je fantek imel nepravilen ritem srčka in mu je po porodu padel pritisk in je bil dva dni v kritičnem stanju - pa je bil porod zelo lep in kratek. Pri temu jaz nazunaj nebi ugotovila, da nima pravega ritma.

Jaz nikogar ne obsojam, samo jaz sem vesela, da sem jaz rodila v porodnišnici, pa naj bo porod najbolj naravna stvar gor ali dol.

Wilma, čestitam!!!

Po tem, ko sem prebrala celotno zgodbo bi še jaz rodila doma, ampak ne bi se upala pa brez babice, oz. strokovnega nadzora, to pa res.  Toliko poguma pa nimam.

Če zgodbo dobro preberete se vidi, da se je Wilma toliko naučila o porodu, da bi sama vedela, če bi šlo kaj narobe. Ženske to tudi slutimo.

Moram povedati, da sem 2x rodila s pomočjo umetnih popadkov (od začetka - sprožitev do konca) in bila tudi rezana in sem vedno mislila, da jaz ne bi mogla roditi nikoli s svojimi popadki in brez rezanja.

No, tretjič je bilo drugače: lastni popadki, čez dan neredni, potem ponoči vedno močnejši, v porodni sobi pa sem samo še pritisnila in rodila. Brez umetnih, brez protibolečinskih zadev, nič šivana. In zakaj? ker sem bila sproščena, doma, nič panična, hotela sem še celo spati, ker je bila noč. Ampak mi ni pustilo.

Hiter porod, vse super, naj bi bilo sanjsko, ampak na žalost ne, zmotilo me je par stvari in še vedno mi je hudo ko pomislim na to:

1. ko sem prišla v porodno sobo se mi je zdelo, da so se popadki umirili, kljub temu, da sem bila do konca odprta in še zdaj mi ni jasno kako mi je potem uspelo roditi, pritiskačev sploh nisem čutila. In to je to, kar pravi Wilma, ko nosečnica pride v porodnišnico, popadki čudežno izginejo - mogoče strah?
2. ko je ven prišla glavica mi tega niso povedali, da bi jo pogledala in pobožala kot je to bilo pri prvem in drugem porodu,. (takrat sem rodila v drugi porodnišnici, ampak nisem vedela, da je to povsod drugače).
3. Malega nisem dobila na prsa takoj po porodu, ampak šele ko so mu prerezali popkovnico in ga zavili.
4. Babica je že hotela prerezati brez besed popkovnico, ko se je zadnji trenutek spomnila, da bi to lahko naredil moj mož in ga je vprašala sicer že z razprtimi škarjami. Seveda je on rekel: "kar dajte vi, sej jaz sem to že 2x naredil" Sej drugega mu ni preostalo.

Hočem povedati, da je bil porod hiter, ampak nikakor ne sanjski, saj mi je manjkala tista nežnost, tisti občutek, ki se ga ne da opisati, saj je bilo preveč kot po tekočem traku in ko sem brala Wilmino zgodbo sem si rekla, ja to je to, tisto pravo, občutek, ki ga ne pozabiš, sreča, veselje in še večja, ker je to v najbolj prijetnem okolju kar je možno.

Hmmmmm.

Pogumno, to ze ves .
Malcek prevec in malcek premalo premisljeno.

Prav je, da se o tem govori. Zakaj pa ne roditi doma? Ob ustreznem znanju in pripravljenosti. NA tvojem mestu bi imela naslednjic toliko poguma, da bi neuradno prosila babico za asistenco; ce si ze sla tako dalec, bi bil to le se majhen korak.

Drugace je doma fajn.
Ceprav sem sama med porodom zaspala. V bistvu je to najprimernejsi nacin za rojevanje, ker je telo najbolj sprosceno.

Vse je v glavi.

Willma,

sem prebrala tvojo zgodbo, razmišljam o njej in mi ne da miru. Želela bi si, da bi lahko bila hinavska in ti tukaj ploskala, potem bi me najbrž imela rajši, ampak enostavno nisem takšna. Zakaj ti ne morem ploskat, ti je najbrž jasno, sploh potem, ko se spomniš, kaj se je zgodilo pri mojem porodu, ko ob nosečnosti, ki je sicer bila BP, zaključek ni bil tako predvidljiv in bi brez medikalizacije bil lahko celo tragičen.

Ne obsojam te, ne moraliziram te, vendar te zaradi tega tudi ne občudujem.

In če se bom odločila za naslednji porod, bom ravno zaradi svoje travmatične izkušnje naslednjič že ob prvem popadku tekla v bolnico. Pa če bom tam zaradi nerednih popadkov tudi pet dni preležala priključena na CTG, pa če bom prerezana do amena, pa če bo spet CR, pa kaj, samo da bo z mojim otrokom vse vredu.

Ko rodis doma, tvegas tudi svoje zivljenje, ne samo zivljenje otroka.

Vcasih so zenske umirale med in po porodi, ravno tako kot novorojencki.
Ce se ze gremo, kaj pa ce se zgodi...otroku, pomislimo se na mamo. Tudi ona je del poroda. Meni se zdi, da je vse preveckrat pozabljena in ignorirana kot popolnoma pasivna udelezenka poroda in da se vse vrti samo okrog otroka. Lahko da se motim, ne vem, ampak po tem, kar berem, dobivam tak obcutek. Zato verjamem, da razmisljamo o drugacnih nacinih, o tem, a nam bi bilo rojstvo naravno in prijetno in da bomo naredili vse, da bi porod tudi tako potekal. Ampak tu se vecinoma ustavi. Ker se z mamo ne ukvarja nihce. Mogoce s hemoglobinom, kaksno bolnisko, telesno tezo. Potem se znanost danasnjega sistema prakticno neha. Zato je prav, da se razmislja in da se govori; se premalo se. Zenska ni stroj in morala bi imeti pravico, da je aktivna, da sodeluje; v takem pristopu bi bil tudi porod doma ena od opcij, tako kot je danes opcija porod v vodi, porod z EA, Z ultivo. V koncni fazi je to moje telo, moja skrb in moja odgovornost in odvzeti mu ves genski zapis, ki se je v njem risal cez stoletja, je poneumljajoce in ponizujoce. Verjamem, da sistem porodi odpor v tebi, ne tega pa ne bom, to ni zame. Vsako zdravo telo se bo uprlo necemu, kar ni zdravo zanj. Koliko ga poslusamo in koliko z njim sodelujemo, je nasa izbira. Ampak sistem nas navaja, da moramo izbrati sistem, njegove opcije, njegovo edino zvelicavno religijo; ki je za nekatere dobra, ne pa za vse. Vcepljanje slabe vesti je potrata casa in korak na mestu ali pa celo nazaj. Ampak veliko lazje je reci potreben je bil carski rez, rezanje presredka, sistem vam je resil zivljenje (in v veliko primerih ga, v veliko primerih pa ne ) kot pa izobrazevati, kot pa priznati, da tudi uboga nevedna (hormonov polna) zenska celo nekaj ve in celo obvladuje situacijo. Ker potem bi bogovi padli na glavo. Zato zaupajte svojemu telesu, poslusajte ga, ker pove vec, kot smo pripravljeni slisati. Tudi ko rojevate, tudi ko se odlocate, kako boste rodile. Poslusajte ga in izobrazujte se. Zavoljo sebe. Ne zato, da boste rekli, medicina mi je resila zivljenje, resila je mojega otroka. Sami smo sposobni narediti veliko vec kot si priznamo. In ko znamo poslusat, se znamo tudi odlocit, kdaj je dovolj zdrava pamet in kdaj je potrebna medicina.

A res?  Pol pa zakaj potem študij za babico,oz. porodničara traja 5-6 let? Willma pa je rabila samo 9 mes.,zanimivo...

Imela je samo srečo,nič drugega..

Pa rada bi vprašala še to: ko si prišla v P. vsi so bili navdušeni nad tvojim podvigom? Ali? In če si ti povedala resnico da si sama to želela ?

Če si bila 100 % prepričana da boš sama zmogla,zakaj ni si povedala bar svojej mame,zakaj si lagala?

Jaz pa mislim da si šla z glavo čez zid,mislila si samo na svoj jaz (pač jaz tko želim in to tudi dosežem za kakšo koli ceno).Rojevala si celi dan,pa si vidla da ne gre,bila si že pripravljena za odhod v P. a vseeno z glavo čez zid.






_____________________________

Mi pa imamo že 5 sončkov
pa še PRAVEGA PSA,čivavo!!!!