Jaz rojstni dan praznujem tako, da mi ni treba kuhat in grev z možem ven kaj pojest. Ponavadi spečem tortico, ker moji in njegovi starši pridejo voščit.

Vedno in v krogu domačih.

L.p. :rozica:

Tea

Prej nisem, odkar pa imamo Tiborja, vsako priložnost izkoristimo za to, da je malo bolj slavnostno in se imamo drugače kot vsak dan.

ja, mi praznujemo vse naše rojstne dneve. Nas je 6. Včasih gremo tudi ven jest.

lp, M

Meni pa je popoloma mimo - dokler vabiš pridejo in čestitajo, ko pa jih ne vabiš, pa se na rojstni dan še spomnijo ne :( . Še bolj mi je mimo, da bi hodil vsako leto na določene rojstne dneve širšega sorodstva (npr. svakinji), ker je to njej pač v navadi in povabi (pripravi "gostijo" za sorodstvo in sosede), darilo pa seveda tudi pričakuje - katero se kaj rado komentira med povabljenci :( . Jaz imam ob mojih praznikih raje intimo v ožjem krogu, če pa bi mi kdo poslal kakšen SMS, pa mi tudi ne bi bilo odveč :)- , ampak, ker nisem povabila, si tega verjetno ne zaslužim :zmeden: (govorim samo za sorodnike :( ). Pa saj se ne sekiram :)-:)-

Lepo mi je, če se kdo spomni nate le z besedo in največ z "zares skromnim-simbolnim" darilom.... sem imela v preteklosti, ko sem obdarila s srcem določene osebe, občutek, da so mi potem darila vračali, zaradi občutka obveznosti.... To mi ni všeč..., zato sem tudi sama raje skromna :)

O,ja, praznujem. Z družino in obojimi starši, pa svakinjo z družino povabimo na:torta:. S kolegi se pa običajno pokličemo, pa najboljša prijateljica se v službi oglasi s kakšno rožico in greva na drinko. Pa SMSji šibajo. Ne vabim pa zato, ker bi pričakovala darilo, seveda da ne. Pa saj tudi ne pretiravamo s tem.