Jaz mislim da edino kar je slabega naredil , je to je umrl .



_____________________________

Vse, kar je res-ne rabimo povedat, ampak vse, kar povemo mora- biti res.

Imel je zvestega psa Luksa, ki mu je rešil življenje.

Ja, sem dipl. zgodovinarka, ampak ne delam v tem poklicu. Sicer pa, če te še kaj podrobneje zanima, lahko grem pogledat v moje zapiske za kakšno uporabno literaturo.

Malo je treba ločiti strokovno in poljudno zgodovinsko literaturo. Strokovna je napisana v večini čim bolj objektivno se da (popolnoma je nemogoče, zaradi nedostopnosti do vseh podatkov, pa tudi avtorjeve osebnosti, ampak skušajo obravnavano temo predstaviti iz čim več vidikov). Pri poljudni pa sem naletela na nekaj zelo dobrih knjig, pa tudi na veliko zelo slabih (gledano s strokovnega vidika). Nekaj zaradi izrazite pristranskosti avtorja, nekaj pa zaradi avtorjeve želje promovirati sebe ali čim več zaslužiti. Zato je potrebno brati z malo rezerve oz. prebrati več različnih virov, da se ustvari ena celovita podoba.

Sicer pa, če naredim primerjavo Tita s sodobnim, demokratično izvoljenim predsednikom največje demokratične velesile - bušmanom - se meni osebno zdi slednji ravno tam. Pod pretvezo širjenja demokracije (dejansko pa popoln fanatizem in širjenje ter sprejemanje samo svojega prav) je sprožil dve vojni v Afganistanu in Iraku, povzročil smrt več tisoč svojih lastnih vojakov in več deset tisoč Iračanov,  da ne govorim o Guantanamu, oženju državljanjskih pravic, državo je iz največjega presežka v poračunu propeljal v največji minus in na rob recesije, razlike med bogatimi in revnimi so gromozanske, nobene socialne in zdravstvene varnosti (saj ne, da bi bila prej, ampak zdaj je še slabše). In vse to v 8. letih.
Uradno demokracija, neuradno pa marsikaj drugega, le da se ob to spotika zelo malo ljudi. Mogoče je pomembno samo to - kaj piše v nazivu države: demokratična ali komunistična?

< Sporočilo je popravil Ankica -- 15.8.2008 17:36:54 >

To je, pa kolikor vem, čisti mit .

Ni, niti do kolen mu ne seze... .

Nima stila, cisto nic.

Se pa zna občasno pohecat na svoj račun. Nasmejal me je večkrat ob svoji izjavah. Kar je pravzaprav žalostno, če govorimo o voditelju najmočnejše države na svetu . In malo srhljivo.

Saj se rada smejem.


....ampak bušizmi. Prej skeri, imas prav.

Se malo, pa bo bolje.
Ker slabse je itak tezko.

Meni pa on tako zaostalo deluje, ne vem, ne morem si pomagat, pa še zgleda tako idiotsko: LINK, LINK, LINK.

Ja za ZDA pa res velja, da je lahko vsak predsednik.

Samo to?

Prijazna si

Jap, danes je tak dan .

Jooj, ko sem brala vaše poste sem se še nekaj spomnila, kar nismo omenile;

Tito je bil sicer karizmatičen, prebrisan, zvit.... ekonomije oz. gospodarstva pa ne vem če je obvladal.  Mi smo na faksu (ekon.) imel en predmet, pri katerem je bila ena od tem: ekonomski razlogi za razpad Jugoslavije. To je bila profesorjeva najljubša tema in nikakor nismo mogli z nje (je pa res da sem študirala ravno med vojno v Bih in Hr).
No vglavnem,  tema je bila zanimiva. Zdaj ne vem če je lih Tito osebno tisti, ki je zamočil, saj je vseeno šlo za državni aparat. Ampak komunizem kot sistem pač ni zdržal v ms kapitalizmom, ki nas je močno prehitel po gosp. razvitosti.
Ko so v vseh komunist. državah to začutili so hoteli še bolj na silo obdržati sistem, in od tukaj tudi represija, goli otok, prepoved knjig itd.
Gospodarstvo v Jugi pa so poskušali "našminkati" z nenormalnim zadolževanjem v tujini, in prekomernim tiskanjem denarja. zato je bil "visok" status, na katerega se sklicujejo nekateri ljudje ("ko je bil Tito, nam je bilo veliko bolje"), no to je bila zgolj iluzija, milni mehurček, ki se je razblinil, ko so svetovne banke zahtevale vračila kreditov. Sledila je visoka inflacija v osemdesetih, kar je vodilo v socialno stisko... oz. na rob, ta pa vemo kam pripelje ljudi. 
"Problem" al pa sreča je bila, da Yu ni bila tako zaprta kot druge komun. države in smo lahko prosto prestopali meje in hodili v šoping v AT in IT in tam gledali, kako gre njim bolje kot nam. 
Hkrati se je povečevala tudi razlika v razvitosti med republikami; Slovenija kot najbogatejša se je seveda hotela znebiti odtekanja denarja v Beograd.
In to so ekonomski vzgibi, ki so pač del tega mozaika, da je stari režim razpadel. Nacionalizem itd. je  vbistvu bil posledica dogajanj, kjer so posamezniki s hujskanjem ljudi povzdigovali lasten mit, no ampak to je že druga zgodba. 

< Sporočilo je popravil Mijavček -- 15.8.2008 22:22:54 >

Ja to je pač nekaken kliše, ki pa ne velja samo za čas Titove YU, ljudje nekako vedno pogrešamo preteklost iz enega samega razloga.....ker pozabimo na večino res slabih stvari, ostanejo nam dobre...se mi zdi, da je to nekakšen človekov "obrambni mehanizem". Vedno ko poslušaš starejše in to različnih generacij..vsi ti povedo, da je bilo za časa njihove mladosti pa res fajn. Ja za časa moje tudi.  In to je to.

Je pa nekje res, da nam ni šlo slabo..finančno gledano. Če primerjam Švico(kjer sem živela skoraj 12 let) in nas(SLO-YU), moram priznati, da ne morem najti paralel, koliko lastniških stanovanj in hiš je pri nas. V Švici nekje 20-30%, vse ostalo so najemniki. In pri nas? In predvsem...bajte so gradili tako delavci kot direktorji. Tega v Švici ni.

Tako, da ni vse samo iluzija, dejstva stojijo in so že toliko stara, da bo treba počasi menjati streho ali okna. In takrat bo zopet nastopil stavek "ko je bil Tito, nam je bilo veliko bolje, saj sem dobil kredit z minimalnimi obrestmi"  In danes? Danes Tita ni več...minimalnih obresti pa tudi ne.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Ja jaz vem samo to, da so moji takrat hišo zgradili (pa nismo bili neki hudi paketarji), jaz danes pa niti za lopo nimam.....to pove marsikaj. 

_____________________________

Zaljubljena sem v tri fante...

No, zdaj smo mal off topic, ampak si me lih potegnila za jezik

Jar se tiče lastniških hiš. Recimo iz 70-tih in 80-tih so te hiše (tudi hiša mojih staršev) zgrajene na podlagi ugodnih kreditov bank (državnih seveda, drugih takrat ni bilo), država pa se je zadolževala v tujini.
Ko je prišla v 80- inflacija in se je denar razvrednotil,  krediti pa niso imeli klavzule za prilagajanje obrestne mere in so naši starši lahko kredit odplačali s smešno nizkimi zneski. Spomnim se da je moja mami odplačala en bajen kredit, ki ga je sprva odplačevala v kar precejšnjem znesku od svoje plače, na koncu odplačala za eno res smešno vsoto . Ne vem če ste vse tok stare da se spomnite, kaj je pomenila inflacija konec osemdesetih (recimo štruca kruha za nevem kok tisoč dinarjev, prej pa nekaj 10 dinarjev) Zdaj pa si predstavljajte kaj pomenil obrok kredita (na pamet govorim) 15.000 dinarjev leta 80 al pa leta 86.
No, zato je šla državna blagajna in ekonomija ex Yuge v franže, hiške so nam pa ostale  
Tako da ja, boljš je bilo... ampak zelo kratkoročno... vse to plačujemo zdaj mi, ko filamo blagajno z vsemi temi davki, saj je treba stari generaciji priskrbet še pokojnine.

< Sporočilo je popravil Mijavček -- 15.8.2008 22:52:27 >

Se strinjam z ankico in z mijavček. Dodala bi samo še to, ali pa ponovila za eno: Tita ne marajo predvsem zato, ker ne marajo sistema, komunizma, socializma. Zadnjič sem šele pogruntala, kako totalno drugačna je kapitalistična miselnost v starih kapitalističnih državah celo pri visoko izobraženih ljudeh, ko so bili eni belgijci par dni pri nas na obisku, pa smo se o tem pogovarjali. Totalno zavračanje vsega, kar smrdi po komunizmu, niso mogli razumeti sivine,da imajo vse reči tudi pluse, ne zgolj minuse, videli so zgolj minuse. In kateri se ljudem zdi največji minus komunizma? Ni tekmovalnosti, ni razvoja. Ko sem jim razlagala, da točno te reči privedejo do razslojevanja, do revščine, se jim ni zdelo nič narobe. Če ni sposoben,naj pa "crkne". Niso glih tako grdo rekli, ampak ne dost drugače. To je miselnost kapitalizma, naredi si sam, prigrebi se čim višje in bodi čim bolj ego. Pri nas so ljudje ta hip zelo kapitalistično misleči in če morajo izbirat ali veliko dobrih materialnih dobrin in ogromno dela za to, utrujenosti in posledično slabših odnosov med ljudmi, ali raje dobra sociala, zdravstvo, možnosti za vse enake, veliko služb, ki niso tako dobro plačane, vendar so za vse, več časa za najdražje ljudi, prijaznosti.... bodo raje izbrali denar in materialno. Sama sem prepričana, da je to pač obdobje nič boljše in nič slabše kot komunizem, smao drugačno, z drugimi plusi in drugimi minusi. Prepričana sem, da je tudi resnica, da je razvoj povezan s konkurenco in bojem za nadvlado, bojem za denar. Prav gotovo prihaja do razvoja v glavnem zaradi tega. Vendar mi je žal, da tisti ljudje, ki se morda ne znajdejo tako zelo dobro na tem svetu v teh oblikah režima še vedno zelo zanič pridejo skozi, še za lastno zdravje si ne morejo plačat računov. Kar se tiče demokracije, je niti zdaj nimamo.Vse se sprejema popolnoma mimo ljudi po hitrih postopkih, čeprav od ljudi, ki so vendarle bili izvoljeni od ljudstva Ampak tito je bil tudi na nek način "izvoljen". Bil je na pravem mestu ob pravem času in ljudje so ga hoteli. Dajal jim je varnost.
Skratka, tita najbrž ne marajo poleg že naštetega tudi zato, ker takrat niso imeli veliko materialnega, pa ker so živeli "pod" jugoslavijo, kar je šlo vsem nam na živce, verjeli smo v demokracijo in bolj pošteno delitev dela in sredstev ha, ha, ha....nekaj časa leta 90 al kolk že sem celo verjela  v demokracijo, kolk sem bla naivna..

Aja, še ena zgodbica, ki mi jo je pravila mami. Na Poljskem so naredili menda en poskus po vojni. Zastonj so delili kruh. Bil je komunizem, a ne, hoteli so vsaj kruh za vse ljudi. Ampak ga niso mogli deliti, ker ljudje so si ga nagrabili toliko, kot ga nikdar ne bi mogli pojesti. Dolgoročno ni šlo. V nobeni živali ni toliko egoizma in grebatorstva in nasilja kot v ljudeh. Ljudje ne znamo biti enaki, ni nam fajn, če nimamo več in več in več. Poleg tega ne poznam živali, ki bi ubijala za kaj drugega kot za hrano. A se gre kakšna žival vojno? A kakšna žival hoče biti vladar sveta? LJudje smo pa najbolj primitivne živali. Komunizem je ena krasna ideja, ki pa kot je že ankica napisala, ne more obstajat zaradi ljudi, ki smo nesposobni živeti v komuni in enakopravno. Vedno hočemo več, več, več, ego udarja na plan, zase, zase, zase, kriči v nas. Vedno manj je prijaznosti in prilagajanja in prepričana sem, da kapitalizem igra veliko vlogo pri tem. Tekomvalnost je prava beseda za ta sistem. Belgijci so imeli prav.

Aja, mi je pa hecno, da kakšna zelo mlada deklica, ki niti slučajno ni živela v času tita piše,kako smo živeli takrat, mislim hecno mi je, kako se zgodovina potvarja. Za božič je bila ljubljana vedno okrašena, oz. je bila pač decembra tako kot je zdaj, no zdaj je bolj, ker smo pač bolj bogati in bolj tekmujemo, kdo bo več kupil, pa je treba več reklame ven dat, ampak praznovali smo miklavža in božič in novo leto, tudi takrat smo metali petarde in rakete in mirno smo šli čez mejo na zahod brez problemov. Ko sem že kasneje enkrat, konec osemdesetih šla na češko, so tam s puškami v stražarnicah in za bodečo žico spuščali ljudi v državo, premetali so mi cel avto čehi od a do ž ko sem šla iz države, tako so se bali tujcev. Tako da naš sistem ni bil primerljiv s tistim kjerkoli drugje v komunizmu na vzhodu.

Mijavček, se čisto strinjam glede gospodarstva, samo nekaj bi dodala tu zraven. Začetek povojne Jugoslavije, iz česa je izšla: pred vojno je bila Jugoslavija (tudi Slovenija, samo ne v taki meri) prevladujoče kmetijska država. Industrija se je šele začela razvijati. Bilo je sicer kar nekaj industrijskih, ali bolje rečeno obrtniških obratov, iz katerih so po vojni zrasle prave tovarne, ki so zaposlovale vse več ljudi (npr. Fructal, Gorenje, Iskra, Litostroj, rudniki v Zasavju). Začela se je intenzivna elektrifikacija države, gradilo se je ceste, šole, stanovanja. Poleg tega se mi zdi fajn stvar obdobja nekaj desetletij po vojni (upoštevat je potrebno, da je bilo to takrat OK, nobeden ni mogel videt, kakšne bodo posledice čez 40 let, tudi danes ne vemo, ali bo tak ekonomski razvoj, kot ga imamo, zdržal 40 let) je izrazit razvoj decentraliziranega gospodarstva. Tovarniške obrate so odpirali na obrobju, na podeželju, s čemer so preprečili odseljevanje in razvijanje samo enega centra, zaposlili so nove delavce in zmanjšali revščino na podeželju (rast št. prebivalstva!) ter, kar se meni zdi zelo pomembno, ženske so dobile volilno pravico in možnost enakopravnega obravnavanja, tudi kar se tiče možnosti zaposlitve. Tak sistem decentralizacije se je izkazal kot zelo učinkovit, državo so uspeli izvleči iz lakote, razvijalo se je tudi podeželje. Potem nekje v začetku sedemdestih se je delno zamenjala politična garnitura, prišlo je do nekaj reform in na daljši rok se tak sistem ni izkazal, niti zadolževanje, niti (ne)uspele in nedomišljene gospodarske reforme. Vendar pa se je v Jugoslaviji v 50-ih in 60-ih ravno zaradi takega razvoja živelo dobro, daleč najboljše od vseh komunističnih držav.
Zdravstveni in socialni sistem sta delovala, to je treba priznati, ni bilo današnje negotovosti, kako boš preživel jutrišnji dan. Po drugi strani pa je to ljudi razvadilo v tem smislu, da ti je vse padlo v roke, za nič se ti ni bilo resnično treba potruditi, ker ti je služba padla z neba. Dandanes gremo v drug skrajnost, marsikdo je prisiljen izumljati vedno nove načine, kako promovirati sebe, da bo dobil vsaj službo za določen čas. Za nedoločen so že kar sanje v veliko primerih.

Sicer pa se mi zdi, da je danes to enačenje gospodarskega sistema s političnim že precej zastarelo. Samo primer Kitajske - komunistična država, z izrazito neoliberalnim pristopom v gospodarstvu. Pa tudi v času železne zavese so bile izrazite razlike med posameznimi državami - v trdoti sistema in v gospodarskem razvoju.

Meni se zdi, da idealnega sistema ni. Niti demokracija, niti komunizem, vsak ima svoje pomanjkljivosti. Pa ne sistem sam, ampak smo ljudje tisti, ki sistem ustvarjamo. Meni trenutni položaj nič ne diši. Preveč je egoizma. Meni ogromno, drugim pa ne dam, da me slučajno kdo ne prikrajša za kakšno malenkost  . Še najbolj mi je všeč skandinavski pristop, a tudi ta ni popoln. Kaj pa vem, no, ne gre mi v račun to, da bi svojo dobrobit gradila na račun nekoga drugega. Ampak to je danes zelo prisotno, žal.

Aja, še ena stvar. Zgodovino moramo vedno ocenjevati skozi vidik časa,  v katerem se je odvijala. Ker drugače dobimo popačeno sliko. Pogledat je potrebno čas, vzdušje, širši mednarodni prostor, ker na veliko političnih odločitev manjših držav vplivajo velesile s svojimi interesi (zlasti Jugoslavija je bila stičišče vseh možnih tujih obveščevalnih služb, angleških, ameriških, izraelskih, ruskih - vsi jih imajo veliko več kot samo eno  in ni bila samo naša Udba prisotna).

< Sporočilo je popravil Ankica -- 16.8.2008 11:02:52 >

Aja? Ne vem, no .
Moj dedek je preživel 3 leta Golega otoka. Za brezveze! Še danes, pa je star že 81 let, ga ponoči preganjajo stvari od tam!

In nihče me ne bo prepričal da je bil Tito dober, v kakršnemkoli pomenu!


_____________________________

Vsak igralec mora sprejeti karte, ki mu jih dodeli življenje.
Ko pa so v rokah, se mora sam odločiti, kako bo igral, da bo zmagal. (Voltaire)