Menim, da je naravno in normalno in torej s tem ni nič narobe, dokler je v nekih normalnih okvirih (če bi samo to počel je nekaj drugega - ker je bila pred kratkim ena taka tema).
Ne, me čisto nič ne moti, (če to ni zasvojenost, da bi to počel po par ur na dan).

daddy, pri nas na faksu (ki je daaaaleč od teologije) so bile 3 punce in 1 fant, ki so bili spolno vzdržni do poroke (ne vem, kako je bilo s samozadovoljevanjem, vendar se mi zdi, da je bilo to tudi prepovedano, vsaj tako so govorili, da nič ne pride v poštev). No, ena je že ločena...
Potem smo imeli pa še kar nekaj parčkov, ki nismo bili vzdržni, ne tako, ne drugače - in ne boš verjel - smo vsi še kar skupaj .

100% za nevzdržne : 75% za vzdržne...

PS: saj vem, da je nikakav vzorec, ampak vzdržnih je vedno samo za vzorec, tak da neke hude raziskave ne morem naredit .

V bistvu bi se jaz s to terapevtko v eni stvar celo strinjal. Glede vzdržnosti - to so zgodbice za male otroke. Sicer vsaka vzdržnost do neke mere krepi človeka, biološke potrebe pa je kljub temu treba zadovoljiti.

Kar pa dotična terapevtka ne loči je normalna potreba po olajšanju na eni oz. pretiravanje s tem na drugi strani. Seksualni nagon je tuj le malemu številu ljudi. Bi se strinjal s tem, da je pretiravanje, ki ga ona ni ločila od normalne potrebe po onaniranju, odsev neke duševne stiske, bežanja od stvarnosti, lajšanje nekih notrnajih napetosti itd. V bistvu gre tukaj za podobno obliko zasvojenosti kot z alkoholom, cigaretami, prehranjevanjem ali pa celo bolj sorodnim seksom. Tako da, po eni strani ima prav. Ne vem, če bi kdo bil zadovoljen s partnerjem, ki po cele dneve visi na računalniku v iskanju "spornih" vsebin. Sploh, če bi zaradi tega odpovedal kje drugje.

Ne glede na vzdržnost pri spolnih odnosih je samozadovoljevanje nekaj tako popolnoma naravnega in normalnega, kot jesti in piti, pri dekletih pa je skoraj ključnega pomena za kasnejše boljše spolno življenje. Ampak vse to se ve že takooooo dolgo, da res ne vem, od kje se vzamejo take "terapevtke", ki so zmožne izustiti kaj takega, kot je v zgornjem citatu .....

  Tvoj vzorec, Ronja, verjetno res ni ravno reprezentativen. Vseeno pa kaže nekakšen trend - tisti, ki ste imeli normalen odnos do spolnosti, vam tudi sicer kasnejši odnos ni predstavljal ovire. In tako je seveda edino pravilno.

Ne, takemu človeku manjka nekaj v odnosu do sebe. Partner s tem nima veze. In ja, to je ekstremen primer o katerem, verjetno, govori ta terapevtka. Njen problem je, da "normalnega" in "ekstremnega" ne loči. Očitno je zanjo vse ekstremno.

"Terapevtka" piše o samozadovoljevanju na splošno, če sem prav razbral. Ne o ekstremnem primeru, ker je očitno po njenem prav vsako samozadovoljevanje ekstrem, pa zlo, pa fuj, pa vse kar spada zraven .... skratka zelo za luno.

Bakfark, saj je bila zadnjič ena taka tema, kje je dečko po cele dneve gledal pornografijo in smo vse "svobodomiselne" osebe tukaj napisale, da se mora it zdravit. (jaz sem v svojem postu še napisala, da me nič ne moti, če to ni pretirano početje oz. zasvojenost) Nihče ne zagovarja zasvojenosti!
Ampak ne moreš pa rečt, da je samozadovoljevanje apriori oz. v veliki večini posledica nekega čustvenega pohabljanja... To je res za lase privlečeno!

Kot sem rekel se s tem njenim posploševanjem ne strinjam.