Ne razumem tvojega moža. Imela si že dva SS, pa jaz, ki nimam s teboj nobene zveze, lahko čutim in razumem, da se ne želiš igrati z usodo, sploh ker tale obisk ni življenjsko in nujno potreben. On pa je oče otroka, ki ga pričakuješ. Mu je vseeno zanj?  So njegovi starši in paradiranje pred nekimi njihovimi znanci bolj pomembni, kot pa življenje njegovega otroka in tvoje zdravje? Mislim, ti bi imela vso pravico, da se muliš, ne pa on.



_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."

Bojana, po moje ne razume: ne ve, da te je tako strah, nima pojma, kaj preživljaš, niti pod razno se ne zaveda, da pod tvojim srčkom raste njegov otrok, na to sploh ne misli... Zato mu moraš to razložit: da ti je hudo, da se bojiš, da ga rabiš, da te potolaži...  Ženske gotovo lažje to razumemo, sploh če smo šle čez to, vendar pa lahko razumejo tudi moški, če se potrudijo, če že nimajo naravne neke hude empatije. Ne se jezit nanj, rajši mu pokaži, da ti je hudo. Če reče, da ne greš zraven, ker se slabo počutiš, pa je to res in lahko pove po pravici, zato se ne bi jezila nanj.

Da ko boš zdrava, boste sigurno povsod šli, (če sem prav razumela, gresta oba rada kam), zdaj se pa res slabo počutiš, povej, da boš v avtu bruhala, če ne drugega, se bo za avto zbal

Karin, jaz pa sploh nisem vedela za tvoj splav... saj ne, da bi morala, ampak vseeno...

Je žalostno in seveda prizadane splav tudi moške, saj tudi oni izgubijo otroka, ni to neka ženska stvar, ker samo ona fizično krvavi... Seveda niso imuni, samo odzivajo se pa različno - eni tako, da nočejo na to mislit...

Ampak nekateri se s tem spopadajo tako, da se delajo, da tega sploh ni - kot je dal kalbo primer svoje žene, ki se je za drugo nosečnost delala, kot da je ni, da je ne bi tako bolelo, če bi bil še en ss. Mogoče dela on isto...

Vem, da je bilo lubiju pri moji krvavitvi v tej nosečnosti še težje kot meni: jaz sem se grozno ustrašila za , ampak njega pa je bilo strah zame - kar je vseeno še hujše...

Zadaj pa je ta problem, da mora on postavit SVOJO družino na prvo mesto! To mora itak vsak enkrat naredit. To ona čuti in zato mu zameri - in jo čisto razumem...

Zato mu razloži, kaj zate vse to pomeni, da ne bo jemal tega kot neko tvojo kaprico, ampak se bo soočil s tem, da te to BOLI! Skoraj noben mož si namreč ne želi, da bi njegovo dejanje prizadelo njegovo ženo... In da bi bila rada na prvem mestu, to imaš vso pravico!