Vsakič sproti ugotavljam, da nas je vedno več, ki smo doživeli tak odziv tasta in tašče .
No, pr nama je blo pa tko: ko sem mojim povedala je blo veselje oh in sploh, pa kako sem, pa kdaj bo, pa da bodo tut oni dali kak din din... uglavnem odziv, ki ga vsak čaka od svojih staršev.
Potem pa pri njegovih: najprej se je povedalo tašči (in je rekla, da je to lepo), tast pa: " ja kaj pa vem, ja ne vem, prav.." Mislim ej, sem se počutila, kot da bi ga spraševali za njegovo mnenje o najinem otročku  (če ga lahko imava ali ne??!!)
Ker pa načrtujeva poroko v letu 2009 že 3 leta, je moj želel naznanit novičko na svoj rojstni dan.... kar žarel je od sreče .... pa še steklenico vina jima je nesel.... potem pove, da se bova poročila in onadva..... nič, tišina.... pa še tišina.... no, mislim, da sta čez 5 minut vprašala, kdaj bo.... in to je bilo vse. Torej, kot da se ni nič zgodilo

Da ne bo kdo mislil, da pričakujemo, da bodo piknik in žurko naredili zaradi teh novičk- sploh ne!

Čeprav sem navajena takega odziva, mi to ni normalno. Pomislite, če se lastni starš ne veseli sreče svojega otroka.... za koga se bo pa veselil???!!
 

Ni nujno,da se ne veseli, lahko samo čudno reagirajo ob presenečenjih! Mojemu bratu je še po g-talku sapo vzelo, ko sem povedala, da bo spet stric! Res, se trapasto sliši, ampak je bil v Nemčiji takrat in kar nič ni mogel napisat takoj. Pa se veseli, da bo spet stric in mi vedno pomaga, če rabim. Samo pač na začetku ne reagirajo vsi po reglcih - sem pa videla, da lahko dostikrat bolj računaš na "čudake", ki čudno reagirajo kot pa na tiste, ki so oh in sploh srečni s tabo ob novici...

poli, mene je pa razjezila moja teta, ko je rekla, da njen sin pa ne sme met zdaj še enega otroka in v smislu, kot da bi morala jaz tudi mamo prej vprašat... ja misli si! No, to je pa tu mač! Vem, da njuno punčko ona dostikrat njuno punčko čuva, ampak moja mami nima do moje nobene obveznosti in niti pod razno se ne bom z nikomer drugim, razen mojim ljubim, pogajala o tem, kdaj in koliko otrok bi mela...