Dobro jutro mamice
evo, pa se končno lahko malo javim. Kot vam je že Cebrca sporočila se je 31.08.2008 rodil naš lepi Tristan.
Je zelo zadovoljen in priden fantek (zaenkrat) samo je in spi.
Iz porodnišnice sva prišla šele v petek, ker je imel malo zlatenice (zaradi neskladja krvih skupin, jaz sem 0, on pa je po atiju B). Je bil 2 noči pod lučko in je bilo kar naporno, ker mu ni bilo všeč in je ful jokal. Meni se je trgalo srce, ampak ni nič pomagalo dokler ni prišla ena sestra in mu dala glukozo, potem ga je dala na trebušček in mu stisnila dudo v ustka in je takoj v 10 sek. zaspal. Prav neverjetno. Kaj sploh je ta glukoza, a je to res samo sladkana voda???
No pa še moja porodna zgodba:
Moram reči, da sem vedela, da porod boli, da pa je tako hudo pa si nisem mislila.
Popadke sem dobila že v soboto zjutraj okoli 03.00 (30.08), ti so se začeli kar takoj na 8 min, potem pa umirili in tako čez cel dan do večera na 10-15 min, pa tudi s večjimi presledki vmes. Ker sem imala ob 18.00 popadke tako na 5-8 minut sem se odločila, da se greva kar pokazat v Kranj (da ne bi še ena noč ostala neprespana). Ko sem prišla tja pa popolno razočaranje. Vsi so bili zelo neprijazni. Babica me je pregledala in priklopila na CTG, ki je pokazal v cca. 20 min. 3 rahle popadke
, meni se niso zdeli ravno rahli. Odprta sem bila za en prst. Potem je prišel še dr. in rekel, kako da nisem prišla na amnio, saj sem že 6 dni čez rok. Jaz sem mu povedala, da sem bila v petek pri ginek. (v Ljubljani) in tam tega ne delajo. Bil je ful neprijazen, rekel je da naj pridem v ponedelje zjutraj, da naredimo amnio.
Mislim halo, pa še dva dni naj prenašam take popadke in to 1 teden čez rok. Babica mi je rekla, da naj pridem, če bom imale popadke na 2 minute in se bom drla tako kot tista tam (ena je bila ravno v porodni sobi in je ful vpila)
Rekla je še, da glede na to koliko sem odprta sigurno ne bo prej kot v dveh dnevih.
Ko sem prišla domov so se popadki samo še stopnjevali in ob cca. 21h sem jih imela že na 4 minute.
Moj
je rekel nič zdaj pa greva v porodnišnico, ampak v Kranj te več ne peljem, tako da sva se odpravila v Ljubljano.
Tam so me spet priključili na CTG in so se kazali popadki, odprta pa spet nič več. Ampak so me takoj sprejeli in poslali sklistirat in v porodno sobo ob 00.00. Tam sem imela že popadke na 2 minuti, ampak CTG še vedno ni kazal, da so preveč močni. Bilo je jasno, da so moji prešibki, zato sem dobila umetne popadke, ki so boleli, kot hudič. Ob 00.30 so mi predrli plodovnico. Ob 02.00 me je prišel pogledati moj babičar (edini s katerim imam ful slabo izkušnjo) in nisem bila še nič več odprta, zato me je odpiral ročno (rekel, je da nič ne dela, da samo tipa, mojemu je pa potem razložil, da je treba pospešiti) V glavnem popadki in na koncu porod ni bilo nič proti tem bolečinam. Potem je hodil gledat in odpirat vsako uro, mislia sem da me bo pobralo. Dal mi je tudi injekcijo proti bolečinam, pa mi ni nič pomagala, edino bruhala sem po njej.
Ob cca. 06.00 sem bila dovolj odprta in ob 07.36 sem rodila mojega zlatega sineka.
Moram reči, da sem resnično mislila, da bom kar umrla, ampak se je splačalo. Dobila sem 10 notranjih in 10 zunanjih šivov, tako da je malo kriza, ampak počasi bolečine popuščajo.
Najbolj zanimivo pa je to, da se res nisem bala poroda, mislila sem da sploh ne bo problema, ker na splošno zelo dobro prenašam bolečino, ampak uh, zdaj razumem tiste, ki vzamejo EA. No, ampak ves trud je bil bogato poplačan imam lepega in zdravega fantka (ki bi moral biti na začetku punčka
).
Pa še nekaj: Vedno sem poslušala ful slabe stvari glede Lj porodnišnice. Jaz moram reči, da so od prvega do zadnjega bili vsi ful prijazni in super (razen unega babičarja, ki mi je šel ful na k... ). Od osebja v porodni sobi do osebja na oddelku. Vsi so 1A. Naslednjič grem sigurno spet rodit v Ljubljano. Sploh pa moram pohvaliti dva fanta na oddelku (zdrav. tehnika), ki rihtata dojenčke (preoblačita, umivata). Ful sta prijazna in ful sem bila presenečena kako se zavzameta in kako lepo delata z dojenčki. En je bil ful faca, najprej ko je prišel urediti Tristana, sem jaz ful gledala kaj bo naredil, on pa je vzel iz žepa glavniček in ga počesal, potem pa mu je rekel: "kva je zdaj, a greva na pir"
. Pa to sta fanta tam okoli 30 let. Ful sta face.
No, sedaj pa smo že doma. Tristan je zlati otrok. Spi (zaenkrat ) cca. 18 ur na dan vmes pa samo je. Je pa tudi že presegel porodno težo, ko sva šla iz porodnišnice tako, da lepo pridobiva na teži (v porod. je kar 60-70g na dan).