Ah... saj veš, kakšne so cene v LJ...

Na žalost vem, ja . Ampak kot nepoboljšljivi optimist upam, da bojo v 3 letih šle kaj dol . Če pa ne v 3, pa vsaj v 8ih, kolikor sva midva računala počakat.

Razčleni sporno besedo in boš ugotovila, da ni nujno da govorim o sebi.

< Sporočilo je popravil Bakfark -- 8.9.2008 11:42:20 >

Najprej ti moram povedati, da te razumem, kako se počutiš. Kaj pa, če si najdeš kakšen hobi? Npr. s kakšno kolegico, znanko, sorodnico začneš hodit npr. na kakšne pohode, morda začneš teči? Pa še kg bodo počasi kopneli, pa ti bo boljše. Najdi nekaj za svojo dušo, da ne boš ujeta med 4 stenami, kuharijo, otroci...

Sama si napisala, da si se že kot otrok počutila osamljeno ter da tvoja otroka čutita tvoje nezadovoljstvo. Morda bi naredila nekaj v tej smeri, da se tudi tvoja otroka ne bi počutila tako kot ti v mladosti. Pelji jih v park, združi prijetno s koristnim. Hitro lahko spoznaš kakšno mamico, s se spoprijeteljita, pa če ne druga gresta tu in tam na kavico, medtem ko otroci uživajo po svoje.

Mislim, da si s tem stavkom že postavila prvi temelj pri iskanju dogovorov za nezadovoljstvo. Ena je napisala, da je to beg od družine; druga je vprašala, kaj pa ta mož dela. Tretja je poiskala izraz deloholik...
Čas za hobije in za to, kar ga veseli (brez žene, seveda), je pri meni pomenil predvsem izogibanje odgovornosti...
Tista o lovcih je spet nekakšen poskus stereotipiziranja moških, ker vsi ne čutijo tako. Kdor me pozna, ve, da je moja prva prioriteta dobro počutje moje žene (v prvi vrsti) in obeh otrok, ki si zaslužita pozornost in prisotnost obeh staršev. So pa ljudje, ki se ne čutijo sposobne prevzeti skrb za otroke in to rajši pustijo ženam, pri tem pa razmišljajo, kako naj kaj zaslužijo. Sem zadnjič spoznal enega, ki se ukvarja z montažo ograj. Je rekel: mi žena teži, ker delam od jutra do večera, pa me sploh ne razume, da le tako prigaram denar za njeno razkošno življenje... Njegov delavnik pa je zgledal takole: moral bi priti montirati ob 8:00 uri v petek. Prišel je ob 10:30, ker je "srečal prijatelja in so šli na kavo", ob 12h je končal, ker mu je zmanjkalo 5 vijakov, ki jih je šel kupit 10km proč. Nazaj je prišel ob 16h in do 16:30 naredil ostalo. Ker pa ni vedel, da jaz ženo poznam, ji tudi ni povedal, kakšen je bil delovni dan. Ko sem jo vprašal, kdaj je prišel domov, je rekla, da ob 20h... Sem se kar zamislil...

Mogoče razmišljam tako, ker imam to srečo, da lahko delam doma (večinoma ponoči) in sem lahko vedno na voljo, kadar me potrebujejo...

Sem pa zadnjič od tašče slišal, da je moja žena samohranilka:
Sama je hranila oba otroka ...

LP

_____________________________

Vsak dogodek je pozitiven iz določene perspektive.
Neli se je to poletje naučila plavat brez rokavčkov...
Rea pa se potopi pod vodo in vstane z nasmeškom...

Ne, ni on najvecji krivec, ne more biti.
Vsak je na koncu odgovoren zase in ce sama ne bos naredila niti koraka, da ti bolje, ne cakaj, da pride moz kot princ na belem konju in te odresi.

Lahko se kruto slisi, ampak zacni si vendar iskati sluzbo, spravi se v pogon, pojdi med ljudi, namesto da nezadovoljna sedis doma.

Ja, da ni bil moj? Ker za njega je razkošno življenje že to, da plačam položnice.  
No pa šalo na stran, ker ne poznam opisanega primera, ampak jaz bi dodala, da moškim "ki cel dan delajo" se jim ni problem se vsesti dol in spiti pivo, ko pride kolega, ko pa žena želi, da si vzame malo več časa za družino, pa skačejo v luft, kot da bomo umrli od lakote, če ne bodo delali non stop. Pa kako smo zahtevne, da bi najraje videle, da so skozi nas za kiklo držijo in bla, bla,...poznam te finte.
Neanja duo, nisi edina, ki se tako počutiš. Te pa razumem, ker si doma, da je vse še huje prenašati in biti sam z otroci. Svetovale so ti pa že druge, jaz samo kimam njihovim odgovorom. Lp

Najdi si službo, full time, part time, karkoli.

Krivec za slabo voljo si lahko samo ti in nihče drug.

Če bi jaz vsak dan, ko pridem (prijetno utrujena) iz službe zagledala doma na kavču tečnega, zdolgočasenega, zanemarjenega moža, ki pravi, da že dve leti ne more dobit službe , da se ne ukvarjam dovolj z njim in dda se poluti zapostavljenega - takega tipa bi nagnala čez vrata, da bi se z njim samo pokadilo.

Tole o položnicah pa tudi za mojega drži... očitno je to neka čudna združba.