samo pejdi čimprej sama boš lepo ti bo

Ojoj.....kaj še delaš tam....
Ta človek nima niti najmanjšega spoštovanja ne do tebe, ne do nikogar. Ljubezen se mu pa še sanja ne kaj je. Ljubezen iščeš tam kjer je ni.

Ko partner začne žalit tvoje starše, potem veš , da te ne spoštuje.Vem , da je težko, čeprav nisem v tvojih čevljih.Pa vseeno - ženska vsaj ti se spoštuj in popokaj otroka pa hitro vstran. Iz napisanega sodim, da bi ti starši pomagali.

Spakiraj in pojdita,ne oziraj se,če te bo želel ustaviti,nikoli ne bo bolje,temveč slabše.Pomisli na tvoje majhno sončece,ki že mora sedaj,ko je komaj začela dihati ta svet,okusiti grenkobe tega sveta.Verjetno ti pomeni vse na svetu zato naredi to zanjo za vaju,da bosta uživali naslednje dni,leta.Sama prekleto dobro vem kaj pomeni,če nisi ljubljen in,če vse pustiš za seboj in odkorakaš v čisto nov svet,vse je naenkrat tabu,verjemi,da nekdo nekje čaka nate,da te bo imel rad in,da bo imel rad tvojega otroka.Ne zatiskaj si oči in,da morda bo bolje,ne bo.Bodi močna kajti tvoje dete te zelo zelo potrebuje,upam,da izpelješ tako,da bo najmajn boleče za obe,pa srečno.

že dolgo se nismo vse tako zelo strinjale

_____________________________

...vox populi...

A si svojmu možu povedala da se ti ne zdi prav da tako grdo govori o tvojih starših, a si mu povedala da kako trpiš, da nisi srečna, no neki v tem smislu, jaz bi se na tvojem mestu pogovrila z nji, mu situacijo obrazložila in rekla da če se ne bo kej spremenilo se ti bo zmešalo al boš pa šla, da boš ostala normalna, pa naj se on odloči kako in kaj, tako pač ne moreš živet in ubogi otrok ko vse to gleda. Če pa si ne zna nič dopovedat in mu ni jasno kakšna je situacija in gleda le na svojo rit potem pa ni pravi zate in je bolje da si sama in greš k svojim staršem, ne čakat da se ti bo zmešalo in poglej svojega otroka kako te žalostno gleda, premisli ali je vse to kar doživljaš vredno.

_____________________________

Zunanji svet je le odsev sveta, ki ste ga ustvarili v svoji notranjosti.

Jaz pa mislim, da se svojemu partnerju boji povedati kaj jo moti. Pa porkaflek po prebranem živi pri eni, ne vem kako bi rekla, zmešani familiji.

Ne vem zakaj si sploh šla živet k njemu domov, k njegovim staršem. Predvidevam, da te je vlekla ljubezen, da si mislila da boš lahko zdržala. Očitno se je pokazalo drugače. Nihče v tej družini te ne ceni. Pa bi te moral, kot partnerico, kot mamo in kot snaho. Zakaj ostajaš tam, v tem nezdravem okolju? Zakaj čakaš, da te bojo do konca dotolkli? Pojdi k staršem, ki te imajo radi. Pojdi, preden bo prepozno in bojo v svoje okove vklenili še tvojega otroka. Ne pusti, da tako ravnajo s teboj, ne pusti, da tvoj otrok prevzame njihove vzorce vedenja. Pojdi tja, kjer boš ljubljena in cenjena, kar si sama želiš. Imaš to možnost in izkoristi jo. Nikar ne vztrajaj, ker po napisanem sodeč s tem partnerjem nikoli ne boš imela take družine kot si jo želiš in srečnega življenja. In nikar se več ne sprašuj: "ali naj še potrpim in se prepustim usodi?" Reci si: "usodo si bom krojila sama!"

LP in srečno !

Podpišem se pod vse. Tam samo izgubljaš živce. Če sama nimaš dovolj poguma za korak v novo življenje, naj ti ga da otrok. Nisi več sama, odgovorna si tudi za njega.

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

Kaj sploh še delaš tam?  Na tvojem mestu bi šla že zdavnaj.

Punca moja, življenje je eno samo, zakaj bi ga zapravljali z napačnim človekom?
Srečno!

Tvoj fant pa njegova mama nimajo vse pošlihtano nekje v možganih. Iz tega kar si napisala lahko vidim samo da so posesivni pa polni z kompleksi ki jih ne morejo drugač zdraviti pa evo zdaj imajo na koga.Pri takšnem obnašanju lahko samo zaključim da oni se ne spoštujejo sami med sabo in ti pričakuješ da tebe spoštujejo.

Poroka z njim ti bi bila usodna napaka. Kako lahko izdržiš v  50m2 ? Pa pod takšnim pritiskom. Otroček je tvoj največji zaklad in če bi bila jaz na tvojemu mestu se bi lepo spakirala,šla k zdravniku  po pomoč in bi povedala  za psihično maltretiranje, pa tudi na policijo. in v CSD. 


Če imaš take dobre starše prosim te v imenu otroka  spairaj se in pojdi k njim. Tu kjer si res nimaš kaj iskat . 

Smisel zakona/partnerstva je da se partnerja spoštujeta, da sta v podporo eden drugemu, da se držita skupaj. Po mojem si ti svoje "naloge" izvrševala, on pa očitno ni. Dokler ga ne daš na hladno, ne bo dojel kako se v partnerstvu-skupnem življenju deluje. Očitno je isto delal njegov oče njegovi mami, in se mu zdi da je to čist normalno da se na tak način obnaša prema tebi.

Za začetek pojdi nazaj v hišo od svojih staršev. Ker je to res preveč, da inzistiraš živeti v tako malem stanovanju, z še 3-4 odrasle osebe + majhen otrok, če res ni nujno da je tako! Saj IMAŠ KAM!!! Marsikatera ženska pa sploh nima! Gledaj na to tako da pravzaprav imaš ogrooomno srečo! Pa tudi lahko greš v stanovanje sama, če so ti starši ponujali plačevati najem! Mamma mia, imaš SUPER starše! Dej se tega zavedaj.

Pa še 30 žensk ti je pred mano reklo POJDI STRAN. In to naredi!!! Ker ti ne govorimo zaman. Pa četudi bi vidva bila sama v tem stanovanju in bi se on tako obnašal, bi ti vseen rekle da greš.

Pa želim ti veliko sreče in tvojemu otroku želim mirno in srečno otroštvo.

tvoj fant te na žalost ne ljubi .... zato pojdi, zdaj je čas, otroček je majhen in bo toliko lažje tudi zanj .. in ti si še mlada. Ne zapravljaj časa in življenja z njim ker to je daaaaleč od srca in ni to kar potrebuješ. Pa srečno      

Pojdi sama v najem! Praviš, da bi ti starši pomagali in plačali eno garsonjerico, jim boš že prej ali slej vrnila, ali z delom ali z denarjem, verjetno pa jim bo dovolj že to, da boš ti srečna! Jaz bi tudi hotela hčerki pomagat, da je na svojem!

Potem se pa počasi postavi na svoje noge - najprej boš nekaj časa rabila, samo da se navadiš na novo življenje, da preboliš,... potem pa bo tvoje življenje lepo, verjemi, tu je dosti punc, ki so dale podobno skozi, pa nobena ne bi šla nazaj!

Če bo on prišel za tabo, lahko poizkusita znova, seveda če ga imaš rada in on tebe toliko, da sta pripravljena na kompromise. Bi bilo pa verjetno dobro, da gresta h kakemu svetovalcu, ker se mi zdi, da je on precej mamin sinček in tega se verjetno ne bo kar čudežno čez noč ozdravil (ti pa seveda želim, da bi se, da bi spregledal, ko bi ti z dojenčkom in tisto torbo šla skozi ta prekleta vrata)... Poročala se jaz z njim v tvoji situaciji res ne bi (no, jaz se še s svojim nisem, ampak hočem rečt, da v tvojem primeru pa ni šans).

Jaz sem imela krizo, ko je pri nas po porodu prve mesece non stop visela tašča, čeprav živiva na svojem (ali pa mi tam- čeprav sva se prej zmenila z lubijem, da bomo imeli obiske vsake babice 1x na teden max). In ko sem enkrat videla, da je moja mala začela jokat, ker sem bila jaz živčna, mi je počilo: če nisem srečna jaz, je nesrečen moj otrok! In v tistem trenutku nisem imela več nobene dileme: lubija sem lepo postavila pred dejstvo, da se bomo držali dogovorov ali pa bo nekdo šel. On je takrat sprevidel, da so stvari res resne in se je šel še isti dan takoj pogovorit s svojimi, tokrat brez celofana in precej bolj strogo in od takrat nas brani ko lev! Res je sicer, da ni nikoli o meni grdo govoril, da me je že prej vedno branil, če je kdo kaj začel sikat (čeprav ni bilo pri nas tako grdo, bolj take vljudne , pa vseeno annoying), pa da se lepo razume z mojimi in sploh nimava takih problemov kot vidva,... ampak to, da je treba starše včasih pač postavit na svoje mesto, če ne gre zlepa, pa zgrda, to se pa očitno mora vsak enkrat naučit, pa očitno gre fantom malo težje... Tak da se stvari lahko lepo končajo, samo moraš biti res odločna!

Pojdi!

Saj so ti že ostale napisale veliko...postavi ga pred dejstvo, da tako ne gre več..da boš odšla.
Kolikos em prebrala ne bo šel s tabo, vsaj ta trenutek ne; mogoče pride za tabo.
Se pa strinjam z ronjo; da pojdi na svoje, ne k tvojim staršem. Lahko pa v njihovo bližino; če boš rabla pomoč pri varstvu.

Ne čakaj več!

Vsak dan, ko odlašaš z odhodom je preveč.

kot bi brala od moje sestre življenje sam da je sestra še poročena.
Jst ti priporočam BEJŽ ČIM DLJE STRAN OD DESCA(PRA..A)ker te ni nikoli bil vreden in nikoli ne bo.
Jst s takmu nebi mogla biti niti dneva kaj šele leta.Takega nebi mogla niti ljubiti niti biti ljubljena.

Ti povem zakaj moja sestra gleda svojga:ker je z njim zgubila nedolžnos,ker se ne spodobi se ločit,... ,sami izgovori.Se pa mislim zakaj pa potem tako jokaš pa jamraš.

Ti sam spokaj

_____________________________

Moder je človek,ki se uči od drugih.Mogočen je tak,ki je zadovoljen s tem kar ima.Bogat pa je ta,ki prave prijatelje ima.

Strinjam se, da pojdi, ampak to ni tako lahko narediti kot reči. Vem. Pa čeprav je človek slab do drugega, se po tolikem času vseeno navežeš nanj. Ne, ne bo tako, da ko boš odšla, da boš takoj srečna in vesela okrog skakala, ampak bo nekaj časa vseeno bolelo. Za začetek ti predlagam, da poveš svojemu, da odhajaš k svojim staršem na počitnice, ne vem, za en ali dva tedna. Tako mislim da te ne bo lovil okoli in ti utrujal. In res pojdi. V tem času boš lahko v miru premislila kako in kaj. In verjemi, čeprav mnoge postavljajo v ospredje otroka (seveda je zelo pomemben) Ampak tudi ti si zaslužiš nekoga, ki ti bo čustva vračal. Pet let proti ostanku življenja, ki ti je ostalo ne pomeni veliko. Ampak  če misliš ostati na istem, kot si sedaj, bo še hudo. Tudi jaz sem mislila, da bi kar umrla od bolečine, ko sem se razšla s prejšnim fantom - ampak nikoli nisem toliko uživala življenja, kot ga sedaj s sedanjim  .

Imaš vso legitimno pravico, da si srečna in če v tem okolju nisi, imaš vso pravico, da greš.

Vse kar ti lahko povem, da imam podobno  izkušnjo. Tip je plehek, nesamozavesten, ne zna ljubiti. Sama praviš, da se je zaradi težav v spolnosti spremenil, kar jasno kaže njegovo plehkost, nezrelost in slabo samopodobo. Posledično je jezen, saj išče svojo lastno vrednost skozi spolnost in hvalo okolice.
Njegove žalitve glede tvoje družine so odraz tega, da mu njegova lastna primarna (njegovi starši) ni v redu, zato pa kaže s prstom na tvojo, v resnici pa opisuje svojo.

Dlje kot boš tam, težje ti bo odditi, ker boš do vrha v dr...! Vsak dan šteje, ker vsak dan boš imela bolj zamegljen pogled na kaj je prav in kaj ne. S časom te lahko celo prepriča, da je s tabo nekaj narobe in boš počasi to sprejela in ostala pri njih.

Jaz bi dala ne vem kaj, da bi imela kam it, kam kjer si ljubljen - k svojim staršem. Jst ti svetujem, da greš vsaj za nekaj časa k tvojim, da delaš majhne korake, zastavi si nek kratkoročni cilj. Reci si, da boš poiskusla 1,2,3 ... mesece stran od njega. Tak korak ti bo lažje narediti, saj je razmeroma majhen, kot pa če si rečeš, da greš za vedno d njega. Oddaljenost pa ti bo služila, da vidiš stvari iz oddaljenosti. Počasi boš zaužila normalno življenje in spoznala kako zelo je bilo sedanje napačno.

Želim ti srečo in korajžo!
Drži se, sam poglej kolk nas navija zate!

A648   kakšno je kaj stanje?

_____________________________

SREČA..... tako majhna, da jo lahko držiš v naročju, a hkrati tako velika, da napolni življenje z ljubeznijo! Ta sreča je moja deklica Zala

A648 ob branju tvoje zgodbe so se mi vlile solze, ne morem ti povedat kako mi je hudo zate. Strinjam se s predhodnicami, najboljše zate, pa za tvojga otročka, da čimprej greš od te hiše.

Srečno ti želim!

_____________________________

YOU WANT IT, YOU GOT IT