Joan... bo fajno kosilo vidim. Pri nas bo pa danes kar nekaj z rižem, da bo hitro... ker letimo potem v glasbene itd. Pri nas sta posebej pestra popoldneva v ponedeljek in četrtek. Pa sta tudi posebna po eni strani, ekr si takrat pa še kaj drugega privoščimo, ker vsak dan ne zahajamo v mesto...
Sicer pa Joan... sem se na glas zasmejala ob tvojem nagovoru pižamce:-))))
Clericv... tudi jabolko bo še teknilo. Je pa gotovo čisto drugačen okus od brokolija :-))) Danes majčkeno, jutri malo več... Naš poje že celo sproti naribano jabolko... pa še bi. Je pa ta stekleni ribeženček res tako fajni, ker se prav sokec zraven dela in to tako z veseljem srka. Vse sočno sadje tako naribam. Sem ap danes hotela tudi korenček dat takole, pa se je kar trudil,d a je eno pikico dol spravil, ker je res čist suh... bom jutri še mal jabolka zraven dala mogoče... se bojim, da se mu potem še jabolko ne bi zamerilo :-))) Tasyo... tudi pri nas korenček ne gre v slast. Ravno zbruha ga ne, ust pa tudi ne mara odpret po prvem poskusu. Če pa ga ne jemo, ga pa vsaj grizljamo za masiranje dlesni :-)))
Big mamma... ja, imaš kar nekaj skrbi, kaj? Ljubosumje... hmmm, ne znam ti pomagat. Jabolko ti je dobro svetovala. Gotovo ne bo škodilo, če imaš kaj časa samo za njega. Četudi Jernejček par minut sam psoedi kje, četudi malo pojoka... Jaz sem v prvih tednih, ko je bil Tomažek še bolj naporen tudi za pet minut ga samega pustila v posteljici, pa smo z dekleti se stiskale in ugotavljale, da je bil danes Tomažek pa kar naporen... sicer smo hitro ugotovile, da ga je verjetno nekaj mučilo... pa so ga potem že one odhitele tolažit. Pa našim je veliko pomenilo, če so ga oni lahko kaj cartali... pa ob jutrih se še vedno obvezno pridejo vsi stisnit k nama v posteljo. Malo k meni... pa malo k Tomažu... Naj hitro mine tale napad ljubosumja. Definitivno pa pazi, da ga ne boste poskušali prezret. Pač drugače prosi za več pozornosti. Marička sem pametna... da mi boste vračale nasvete, ko se sama pridem potožit, velja :-)))
Jabolko... ti si se pa tako lepo razpisala. Ja, ti naši dojenčki postajajo že osebnosti... s svojimi karakterji... pravi mali človečki. Eni kobacljajo, drugi grizljajo, eni se kotalijo, drugi drajsajo... eni jejo, drugi se zmrdujejo. Moji ta prvi trije so vsak zase nekaj posebnega. Človek bi rekel, da niso iz istega gnezda. Le kak junak bo Tomaž? Bo korajžen, bo sramežljiv, bo prijazen, bomali razbojnik? Naš bo - to je zagotovo. Kaj so naši prvi trije znali pri enem letu: jest nobeden, sedel je samo Blaž, kotalili so se vsi - Blaž bolj, dekleta manj... plazil se ni še nobeden... vsi pa so bili sončki. In tvoj Jurček je tudi. Mene včasih kar zmoti tal naš naslov: Aprilski srčki... bi mi bilo bolj všeč sončki, ker vsi tako sijejo in trosijo veselje. Seveda tudi skrbi... ampak smo lahko kar vesele: koliko nas je tukaj na kupčku aprilčkov, pa noben nima kakšnih hujših zdravstvenih težav.
No, malo me je zaneslo. Jabolko, super, da fant tako je. Naš Tomaž zelenjave ne obožuje... zadnjič je sicer košček paradižnika kar posesal vase... drugače pa se malo hecava. Krompir ne vem ali bi mu bolj redek ali bolj gost naredila... redkega kar van pljuni... gostega pa malo po ustih menca in dolgo nič dol ne spravi... Mah, bo že. Danes bučke nisva naredila... jo bom pa kupila in jutri še za nas kaj prištimala.
Še tole: a ve vse otrokom pasirate? Jaz nisem imela navade... tudi sedaj samo z vilčko pretlačim... ne vem, bi bilo bolje, če pasiram... samo kam naj vtaknem tiste četrt korenčka, da bo pasirka imela sploh kaj zagrabit :-))))
Ekci in drekci... sem čisto pozabila, a ti potem ratajo kaj bolj normalne barve? Naš mulo ima tako smrdljive in zelene in črne ...
No, pa nisem zaključila s slastnimi mislimi, kaj?
Več sreče prihodnjič.