kaya jaz sem si vedno želela 2 z majhno razliko.Zakaj?Sama še ne vem zakaj,pač želja je bila.Čeprav moja velika želja je bila imeti najmanj 5 otrok
zdaj pa---) tretjega otroka nočem in ga niti ne mislimo imeti,ker nočem skozi vse še enkrat.

od kar sva skupaj si želiva tri otroke. po prvem splavu je šlo naprej kot "v sanjah". zanosila 3 m po SS, zdaj je mala stra 1.5 leta in še 3 tedne, pa bomo dobili še drugo pupo!

še vedno si želim 3, čeprav je prva mali hiperaktivnež in bo z majhno razliko zdaj pri drugi težko. všeč mi je majhna razlika in si tretjega želim s prav tako majhno razliko (se pravi cca. 2 leti razlike med 2 in 3), ampak imava premajhno stanovanje za tri otroke, pa še mene je ta nosečnost tako zdelala, da sem prenehala z vsemi aktivnostmi že takoj ob zanositvi (nenormalne bolečine v sklepih) in zdaj proti koncu so se mi medenične kosti tako razmaknile, da ne vem če bom šla lahko še enkrat tako "kmalu" skozi vse to. si bom verjetno vzela res kakšni 2 leti časa, da se telo "regenerira"  (pa da se preselimo kam v hišo )

_____________________________

Otroci ne vedo, kako radi jih imajo njihovi starši,
in tega tudi nikoli ne bodo vedeli, dokler se ne bo
nad temi starši zagrnil grob ali dokler
ne bodo imeli svojih lastnih otrok.

Pogovarjala sva se o dveh ali treh otrocih. Med prvima dvema je 21 mesecev razlike; želela sva ok. 2 leti in to se je takoj uresničilo  . Razlogi so:
- da sta otroka vrstnika
- da daš kmalu skozi neprespane noči, plenice ipd. (kot piše Jančika).
Za tretjega pa tehtava, ali naj imamo raje bolj udobno življenje ali pa še eno štručko. Če jo bova imela (2. otrok še ni star 1 leto), bova pa imela max 3 leta razlike med 2. in 3. - iz zgoraj naštetih razlogov.

Lp,

živa 

No, lepo, vidim, da vas je veliko, ki imate majhne razlike med otročki.  V bistvu ste res super mamice, ko berem, da imate kar po štiri oziroma pet majhnih otročkov.
Midva sicer načrtujeva samo dva in se mi zdi razlika 2-3leta ok. Pa tudi drugi otroček je resnično manjši strošek, oblačilca lahko pospraviš in shraneš do drugega, pa posteljico itd. Edinole voziček pa bo drugi pri nas , mamičina želja

Stara je bila 1 leto pa 2 mesca, rodila sem ko je bila stara 23 mescev. Hotela sva malo razliko in še enega otroka sva si pač želela, možnosti so bile, finance tudi in ni bilo nobenih kakih drugih dejavnikov. Pri tretjem pa čakamo na zazidljivost parcele in da začnemo z gradnjo, ker tukaj kot smo zdej bi imel premal prostora že 4 smo bol na tesnem, če bi imeli stanovanjski problem rešen pa bi bila verjetno že noseča, saj si želim da je tud tretji otrok z malo razliko glede na drugega.

< Sporočilo je popravil puncica -- 26.9.2008 8:12:19 >

_____________________________

Zunanji svet je le odsev sveta, ki ste ga ustvarili v svoji notranjosti.

Imava dva otroka z razliko 5 let.

Med prvim in drugim je 8 let razlike in moj sin je na svojo majhno sestrico navdušen.Ni mi žal,da je tako velika razlika med njima.Sedaj sem pa tretjič noseča,pa bo med zadnjima razlike eno leto.

Jaz sem bila zmeraj prepričana da bi rada imela 3 otroke. No, zdaj je moj sinko star 3 leta, pa ne čutim popolnoma nobene želje po 2.! V bistvu me je groza, da bi šla še nekrat čez vse to. Edino vsake toliko se vprašam, če sem sebična, da otroku ne "privoščim" brata ali sestre. Ampak res mislim, da ne bi zmogla.

Leto in pol sta narazen. Ni mi žal, čeprav sta bili prvi dve leti zelo zelo naporni in težki. Zdaj pa sva oba z možem srečna, ko ju gledava, kako se imata rada in kako sta navezana eden na drugega. Zelo sem si želela še tretjega, ampak mož ni hotel slišat o tem, zdaj pa tudi mene malo mineva, ampak samo zato ,ker smo postali že komot. Mala dva sta zelo samostojna, skrbita eden za drugega, z možem lahko v miru spijeva kavo,....  Saj me še zgrabi tu in tam, ampak glede na to, da moj mož niti slučajno noče niti slišat o tem, .... ja očitno bo ostalo pri dveh.

Ko je bil prvi star 9mesecev sva se odločila za še eno štručko in nama je tudi ratalo takoj, bila sta 17mesecev razlike in ker sva si vedno želela 3  sva se, ko je bila druga stara 18 mesecev odločila še za eno štručko in jo tudi dobila. Je bilo pa med 2 in 3, 2leti in 5mes razlike. Sva si pa zmeraj želela majhno razliko .

_____________________________

Sem ponosna mamica štirim čudovitim sončkom:)

Pri nas razlike 6 let in pol.

Ta prvi otrok je bil pravi obup. V glavnem nič ubogal, prehrana problem od prvega dne ko je prišel na svet. Me je minilo, da bi še kakšnega imela. Pa še mož je delal po cele dneve. Tako, da sem rekla, da je dost eden, če bom mela še enega se bom samo drla na oba. Tega nočem. Pa še služba je bila tako,  tako. Noseče če se je le dal takoj adijo.

Potem je prvi fantič postal starejši, uboglivejši, v glavnem težave so minile. Kar naenkrat sem imela preveč časa. In ugotovila, da ga preveč kontoliram, da ima preveč moje pozornosti, v glavnem, da mu  s tem, da imam ves čas samo zanj škodujem. V bistvu sem se zavedala, da mu ne pustim "dihat".

V istem času je zanosila že v tretje moja sestra, pa se nama je z možem (kar glih preč obema naenkrat, ne vem, prej nisva nikoli ne vem kaj debatirala, da bi imela še enega) "zaluštalo. Sva šla v akcijo, in ratalo takoj.

Tako velika razlika ima prednosti in slabosti. Men je bilo fajn. Ker sem šla naspana, spočita v boj z novim dojenčkom. Pa obema sem se prva leta res lahko maksimalno posvetila.

Odnos med njima je tako: v glavenem ima večji druge interese kot mali (šola, šport 3x tedensko). Ko smo skupaj se igrata skupaj, počitnice niso problem, pač malo gledam, da je tako, da je za oba oz. vsakega nekaj. 

Razlika med njima je 2 leti in 14 dni.

Jaz pa sem vedno govorila,da bom imela enega in konec.Ko se je taprva rodila pa je prišla želja po več!!Drugi je prišel 16 mesecev kasneje-prej ni šlo,ker nisem dobla menstruacije zaradi dojenja
Pa je bla še želja po več,a se je zavleklo...In sedaj zraven mene spita še dva fantička ,stara 21 mesecev!