Hej mariposa, super za m in da se končno začne. Zdaj že vemo, da temu ne moremo uiti in naj se vse skupaj že začne. Držim pesti da boš naša prva ivf uspešnica :D Upajmo na najboljše, kaj ekstra dosti vpliva pa itak nimamo na vse skupaj. Mene je najbolj strah nečesa, na kar nisem pripravljena in niti ne pričakujem. Drugače imam vse naštudirano, kaj lahko gre narobe in kaj ne. Ne bom temu rekla da sem negativna, ampak realna. Tudi sami te na kliniki soočijo z dejstvi kaj lahko gre narobe. Recimo nama je rekla da niti naj ne pričakujema, da bo do prenosa prišlo, ker je lahko ful stvari na poti. Od tega da ni celic, do hiperstimulacije, cist, pač ni da ni. Tak da jaz sama sebi rečem upaj na najboljše, pričakuj pa vse. To je pač moj pogled po skoraj 5 letih ukvarjanja s tem. Jooj res držim pesti, da otvoriš to sezono :D lansko leto ni blo ravno uspešno ne.
Ajda tudi tebi vso srečo. Vidve z mariposo sta nekje na istem, jaz se pa pridružim kaka dva tedna kasneje. Zdaj jemljem kontracepcijske tablete, kako ironično ne :D
enatu pozdravljena, tebi pa želim rečt, da se le čimprej odloči za vse in se daj v čakalne vrste, ker se na vse čaka in čaka in čaka. Okolica zaenkrat ne rabi vedet, jaz sem normalno hodla na UZje med službo ali prej ali pol, nisem rabila bolniške pa nič. Pa sem na kliniki več kot eno leto. Zdaj ko bo punkcija pa se bom pač v službi mogla zmenit za bolniško. Tudi sama se nisem sprijaznila s tem, sem nekak vedno mislila, da bo šlo naravno, tudi ko bom prijavljena na kliniko, ker itak še pol ful časa mine, preden prilezeš do ivf. Jaz 3 leta nisem šla na kliniko sploh, nisem nobenih plodnih dni računala, pač sem misla ko bo bo. Pa sem tudi misla da sem potem zgrešila plodne dni, da kdaj pač ni blo sreče, itd itd. Na koncu vidim da ni imelo veze s tem. po treh letih sem sicer zanosila, pa se je končalo s splavom. Tudi od tega bo zdaj dve leti. Punkcijo imam pravzaprav predvideno v enakem ciklu kot takrat ko sem zanosila. Tako da je za mano več kot 20 nadzorovanih ciklov, da smo sigurno zadeli ovulacijo, da je bilo več foliklov s clomidom, gonalom, iui itd, pa tudi ni blo nič. Hočem samo rečt da vse res traja, da ne bo minilo dve leti preden se sprijazniš, pa potem greš v postopke, ker bo tudi takrat minilo ful časa. Mene je malo rešilo to, da se nisva spravila k delanju otroka kao naj bo čimprej, ampak sva mislila ko bo pač bo. in evo kam te življenje pripelje. Nič ne moreš in tega je vedno več. Mi je januarja rekla sestra v mb da se je 80 novih punc prijavilo na kliniko.. To je res ful pogosto že. Tak da glavo gor, pogumno v postopke in čisto možno je, da te vmes preseneti kaki naravni plusek. Nikomur pa ne rabiš tega razlagat, ker če te ravno ne sreča nekdo na kliniki, potem ne rabi nihče izvedet, če ti je tako bolje. Jaz sem pa kar rada izšolala ljudi o neplodnosti, ko me je kdo zajebaval zakaj nimam otrok, al pa sprosti se pa bo al pa idi na morje pa bo al pa stres pa služba.. ah ja.
Lola čas pa res beži, super lepo za punčko :)