Iz istega razloga sem tudi jaz med potjo kupila žemljice.


_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

o jeej,.. jaz rečem tako, vsaka mama ve kdaj in kaj bo dala svojemu otroku, pa če je to doma, na sprehodu, v trgovini,na igrišču.....
če pa imamo res toliko časa da se obremenjujemo za tuje otroke, je pa to malo žalostno, glede na to kako hitro čas beži (že če pogledam našega malčka, se mi zdi da je včeraj bil še mala štručka, zdaj pa... ) in kakšni tempo dneva je dan danes,... tako kot so že ostale napisale življenje je prekratko..
jaz mu dam žemljo enkrat belo, drugič črno,..pa bilo kje si pač želi,.. se ne obremenjujem zato, gledam pač le da jo v miru poje (brez tekanja recimo), in to je tudi to....v trgovini jo pa plačamo itak če je še cela v škarniclu ali pa jo je pol manj.....

Živi in pusti živeti!!!!!!!!!!!!!!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Sm pričakoval pripombe, ampak nekaterih tako primitivnih pa spet ne ( o imenih ne bom, da se tiste na katere tale stavek leti razpočile ).

Pač sem eden tistih staršev, ki svojemu otroku privošči vsaj med jedjo mir (oziroma vsaj to, da ga ne vlečem za roko in mu težim, daj gremo že, meni se mudi), zato ga ne vlačim po trgovini in mu ne potisnem v roke žemlje ali pa čokolade, da med tem malica, jz pa v miru nabavljam. Ker pač to pravilo, da ni hrane v trgovini velja že od začetka, tamali nikoli ne pade na pamet, da bi težila in se metala po tleh, da hode neki imet, prav tako pa praviloma ne hodimo lačni kot volk v trgovino, da bi blo treba preden plačamo že tlačit neki v usta. Če pa se že zgodi, da reče, da je lačna, gremo po žemljo, jo plačat, v miru pojest in nazaj nakupovat. Ker tudi midva ne jeva v trgovini, ne vidim razloga zakaj bi moj otrok to počel. Glede ozkega gledanja bom pa samo to rekel, da me prav zanima, pri kateri starosti boste začele tiste mame (ali pa starši), katerih otrok zdaj s polnimi usti mašira naorog, od istega otroka pričakovati, da ne malica več v trgovini ali pa v gledališču, na banki ozroma kjer koli drugje kjer bo dobil napad žeeeeeeeeeeeeeeemlja.  Ko bo star 6 let, 10 let mogoče 15 ali 18 let,....???? Vzgledi vlečejo, a ne drage moje.

Glede tempa življenja pa se strinjam, da je hud in da je življenje kratko, ravno zaradi tega pa se mi zdi prav, da se znamo za trenutek ustavit in si tudi za hrano vzet čas (pa še za marsikaj drugega, ampak to že ne sodi v to temo).

Kar se pa sitnarjenja v trgovini tiče, lahko pa mirno rečem, da ga zaenkrat razen enega izsiljevanja, ki smo ga rešili brez dretja nismo imeli - upam, da pri tem tudi ostane in da se nisem prehitro pohvalil. In ja krfijolca lahko nakupujemo brez živčnega zloma, pa nimamo varstva oziroma babi servisa, zato smo prisiljeni v shopping vzet tudi tamalo, ki jo pač animirano na drugačen način, ki se je zaenkrat izkazal kot zelo uspešen. Ko enkrat ne bo več delovalo, bomo iskali nove ideje, zagotovo pa to ne bo hrana za zamotit. Sicer nikogar ne obsojam, vsak naj počne kakor ve in zna in kot meni, da je najboljše za njegovega otroka. Ne samo za tisti trenutek, temveč kot popotnica za naprej.

Mišni glede tvojega komentarja bom pa samo to rekel, vsak naj pred svojim pragom pomete. Dejstvo pa je, da nisem fiakarski konj, ki bi ozko gledal in ne vem kakšno širitev obzorij imaš v mislih, glede na to, da sem samo povedal svoje mnenje in to kako pri nas gledamo na vprašanje, ki je bilo postavljeno zgoraj. Nikakor ne živim težko, prav tako sem prepričan, da moja hčerka zaradi tega pravila pri hrani, ni in ne bo prikrajšana za nič. Ampak tako ali tako nima smisla s tabo razpredat o mojem oziroma našem življenju. Upam le, da ti in tvoji otroci živite nadvse kvalitetno in popolno življenje.  

Pri tisti, pri kateri je ze sposoben kontrolirati obcutek lakote in lahko na zadovoljitev svoje potrebe tudi pocaka in pri tisti, pri kateri se je sposoben tudi najesti na zalogo.

Razlika med otrokom, ki je lacen in ni sposoben pocakat obroka do doma in otrokom, ki ga peljes v gledalisce, je kar nekaj let. Primerjava je neosnovana in neumesna. Pri enem letu je otrok, ki ga peljes na zrak, ki zunaj hodi in pleza, lacen zelo hitro. Se odraslega cloveka svez zrak in telesna aktivnost utrudita, kaj sele otrocka. Meni je normalno, da hitro postane lacen, s tem, da se doma ne more prekomerno najesti pa tudi njegovo potrpljenje je kratkotrajno. Kaj naj ga zdaj "vsake pet minut" setam do doma, da bo jedel in pil ? Meni je to, da je bil otrok ogromnooooo na svezem zrako pomenilo bistveno vec kot uglajenost pri jedi (ki jo imajo majhni otroci itak na zalogi , mi se slincka nismo potrebovali). Ja, jedla je zunaj, cisto, prav cisto vsak soncen dan. Ce zato ne bom mogla z njo v gledaliscu? Ma kaj si ti smesen .

Mič II, se podpišem!

_____________________________

...In res... Ni lepšega občutka, kot je nežen dotik otroške ročice ...

Mi zaradi reda pri hrani nismo bili čisto nič manj zunaj. Še enkrat poudarjam - za tiste, ki ste malo slabše prebrale kar sm napisal - pisal sem o prehranjevanju v trgovini med nakupovanjem (da je mir, kot pravijo nekatere) in o tem, da je naša tamala, če smo bili na sprehodu jedla sede na klopci, ne pa med tem, ko sem šibal z njo naokrog po opravkih, ko smo se sprehajali in podobno. Ker sem pač mnenja, da si zasluži, da v miru poje, ne glede na to kam se meni mudi!!!!!

Pa btw so predstave za otroke že za otroke od treh let naprej - tako igrane kot lutkovne in mi se jih udeležujemo. In večkrat so bili tam otroci stari precej več kot tri leta, ki so malicali vmes Pa tudi v trgovini, še posebej v kakšen hipermarketu vidip ogromno otrok, ki bi zmogli počakati par minut na potešitev lakote, pa ne (bodisi zaradi tega, ker so bili od malega tako navajeni bodisi zato, ker pač niso navajeni na to, da je treba v življenju tudi na kaj počakat - tudi, če si otrok).

Tak, da Mišni mislim, da nism jz smešen, le ti si površno prebrala moj odgovor.

Zdaj bom pa nehal komentirat, ker mislim, da nji bil namen rabit, da prebira tvoje moraliziranje in moje pojasnjevanje tebi, ki površno bereš in očitno tudi ne razumeš, da pač obstajamo na tem svetu tudi ljudje, ki imamo drugačno mnenje in vzgoijo od tvoje. Lp

eni jih pač moramo, ker preprosto nimamo varstva in morajo z nami v šoping.

In tudi jaz ji dam žemljico ali pa sirovo štručko v roke med nakupovanjem

ok to da ma vsak svoje mnenje se čisto strinja, enako se strinjam da naj vsak pred svojim pragom poštima,..ampak to da bi otrok ima tako navado pri nevem 9 ali 14 (pač enih) letih,..je pa čisto odvisno od otroka,.. jaz sem mojemu malemu vedno dala žemljo če je bil lačen, pa če ti to povem da se recimo odloči da hoče žemljo in nekaj za pit, da v voziček in počaka da plačamo, in mu nisem nikoli moralizirala o tem da v trgovini ne jemo,...čisto odvisno od otroka,..pa se mi neee meče po telh in nee zahteva svoje,..vse se da lepo, pa čeprav smo z malim začeli z žemljo v trgovini,, aja pa tudi v gledališču brez hrane zdrži,.. tako da ne posplošujmo,..vsak otrok je knjiga zase, ima svojo osebnost,značaj,..in niso si otroci enaki,...če je tvoj takšen hb,maš srečo, eni so pač malo močnejšega karakterja (pa ne zaj to narobe razumet))
pa nisem se razpočila,..to je samo moje mnenje!

Punce pa res nimate druzga počet kot se obremenjevat s tem kako drugi vzgajajo svoje otroke?
Vsak starš po svoje uči otroke kaj je prav in kaj ne, otroci naj bi jih ubogali - kolikor jih, in vse to je samo njihov problem in ne vaš!

Sploh pa opažam, da je na ringaraji zadnje čase vedno več tem, ki čisto uidejo bistvu prvega posta, pa seveda ne gre brez "šimfanja" in neumesnih pripomb...

Vsem hvala za odgovore. Potrdilo se je moje mišljenje, da je žemlja na sprehodu predvsem mašilo. Tega sploh ne obsojam, pač vsak dela po svojih najboljših močeh in prepričanjih.
Pri gledanju otrok z žemljo med zobmi pa se mi je porodil dvom, ali s tem početjem delamo otroke odvisne od hrane. Nekak jim že od malega damo vedet, da je hrana mašilo, dober način za se zamotit in modra tudi, način za potlačit določena razpoloženja.  Ali bo tak otrok imel večje predispozicije za odvisnost od hrane, kot tisti, ki je po urejenem ritmu? Ugotavljam, da je dandanes način prehranjevanja precej problematičen in smatram, da je potrebno otrokom privzgojiti pravi ritem prehranjevanja.
Ampak to je moje mnenje! Mnenje nekoga, ki samo opazuje in ne ve kako je imeti ali vzgajati otroka. Kaj pa vem... morda bom sama čez par let tudi jaz iz ljubega miru dajala otrokom žemlje na sprehodu, v trgovini in gledališču. Saj vesta kako pravijo: človek obrača, bog obrne!
Pa mejte se radi

_____________________________

soooonček je, soooonček

to se malo šališ s tem vprašanjem...

_____________________________

Obogatimo svoje življenje.
Ne s stvarmi, ki imajo vrednost,
ampak s stvarmi, ki so vrednote.

butasto vprašanje, ampak ok....
ja, tudi mi imamo to "slabo" navado da mu damo med sprehodom kej za glodat (žemljico-pa je kr bela, piškotek, gresin, rogljiček, kornet,.....) zakaj pa ne?
1. zato, da se malo zamoti
2. če je lačen ali bi pač rad neki glodal (reče am am am)
al bi mogla hitro domov letet in mu doma dat v miru, pa sede piškotka ali žemljico?


v glavnem-ne kompliciram!


_____________________________

kako je če imaš v življenju 2 moška: enega neizmerno ljubiš in se mu z užitkom cela predaš, drugega imaš neizmerno rada, vsak njegov napredek je zate ponos in vsak njegov nasmeh ti polepša dan! oba pa mi pomenita VSE na tem svetu! ¦ ¦

Kristjan pa res ni nič takega napisal da bi se človek vprašal, zakaj komlicira, al pa kako to, da tako ozko gleda   Sem vesela da smo vsi drugačni !


Rebit...dobro razmišljaš ! Malo se mi zdi da ste to debatirali v šoli in ....saj veš
In ni butasto vprašanje, nikoli ni nič butasto kar se vpraša !