Pozdravljene vse,

že kar nekaj časa spremljam forume na RR, najpogosteje sem brala o neplodnosti, saj sva se tudi midva s partnerjem kar dolgo trudila (skoraj 2 leti), preden sva pred 10. dnevi zagledala . Nimam besed, da bi opisala srečo, ki sem jo občutila, planila sem v jok, ki mu ni bilo konca. Lani decembra sem imela SS v šestem tednu, zaradi nesposobnega (da ne rečem kaj drugega) ginekologa sem si nakopala cel kup zdravstvenih težav, ki se kar niso hotele ustaviti in dobre 4 mesece sem preživela na bolniški. Kakorkoli, to je za mano in spomladi sva ponovno začela z akcijo. Septembra mi je ginekolog predpisal klomifen (5. do 9. dan) in v prvem poskusu je ratalo. Oba s partnerjem sva stara 33 let in oba sva si neskončno želela otroka. Skupaj sva pet let in lahko rečem, da je bilo to zame 5 najlepših let v mojem življenju. Res sva se imela lepo, vedno sem govorila, da "skupaj dihava". Prepričana sem bila, da sva se našla in da se bova skupaj postarala.
No, pred desetimi dnevi sva oba pokala od sreče, samo par dni kasneje pa sem izvedela, da ima ljubico, da se pridno dajeta dol in da to traja nekje od začetka septembra. Izvedela sem čisto "slučajno" in po nekaj-urnih prošnjah, mi je vse priznal. Pravi, da ga je ta punca (še ne 20. letna) osvajala kar nekaj časa in na koncu, da se ji ni mogel upreti in je "padel". Itak, da gre tu samo za goli seks. Sem mu rekla naj spoka (živiva v mojem stanovanju) in to je tudi storil. Vprašala sem ga zakaj, in odgovor je bil "očitno imam to v krvi". Da je to počel tudi preden je mene spoznal, da je vse predhodne partnerice varal in da je mislil, da se je spremenil, ampak, da očitno ni tako. HALOOOO!!!!!!
Pravi, da mu je zelo žal, da me je prizadel, da si zaslužim dosti boljšega fanta in da mi bo naredil uslugo, ko bo šel in bla bla bla............a na vprašanje, zakaj je z mano načrtoval družino pa ni našel odgovora. Celo toliko daleč je šel, da mi je svetoval, da bi bilo najbolje, da splavim. Si morete mislit?????? Po vseh mukah, ki sem jih doživela lani ob SS in kljub temu, da je to otrok ljubezni, velike ljubezni in zeloooo zaželjen, naj bi splavila??? Niti mrtva!!!!!!
Od takrat ne jem, ne spim, ne živim! Samo jokam cele dneve in ne vem, kam me bo to pripeljalo. Ampak temu otroku se za nič na svetu ne bi odpovedala, ni šans. Me pa skrbi, kako bom zmogla, kako se bom pobrala in kako otroku že pred rojstvom zapisati usodo, da bo odraščal brez očeta. Fuul me je strah!!!

Razumem tvojo bolečino.

Jokaj, izlij iz sebe, a na koncu se zavedaj, da živiš svoje življenje in bolje, da si spoznala zdaj kakšen je, kot da bi se to zgodilo čez 10, 20 let. Pridno čuvaj detece v sebi in naj ti daje moč, da preživiš to bolečino.

_____________________________

Ponosna mamica Aneju in Jakobu.
--------
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(T. Pavček)

pogumno naprej


_____________________________

Žan
4.10.2009:50 cm, 3050 g
6.11.2009:55 cm, 4320 g (1 mesec)
30.11.2009:58 cm,5080 g (2 mesec)
11.1.2010:63,5 cm,6140 g(3 mesec)

Ojoj, to pa je šok! Hm, a on torej pravi, da se tega varanja ne bi niti hotel odvadit ali kako? Mu je ok, če gresta narazen???
če bi mu bila ti pripravljena odpustit, seveda pod pogojem, da ugotovi, zakaj je to počel in da ta vzrok odpravi/ta, potem bi sicer še vedno lahko imela lepo prihodnost. Ampak bi si morala to oba zelo želet, seveda... pogovori se z njim, mogoče imata še šanso...

otroka boš itak obdržala, se sploh ne sekiraj, kaj kdo reče glede tega - veš, da sta ga naredila, ker sta si ga zaželela in še vedno bo zaželen! Zmogla boš, na koncu vse zmorejo/mo. Ene imajo grozne partnerje, da bi jim bilo lažje brez, pa vseeno zmorejo. Tudi če si samohranilka, si malo drugače organiziraš stvari in vseeno je en človek manj, torej tudi manj dela. seveda je lažje, če imaš partnerja, ki ti pomaga, ampak tudi če ga ni, se da. So pa to taki srčki, da ni tako težko, ti rečem - jaz ne smem nič dvigovat in sploh nič v principu, pa tudi gre, tudi kadar je lubi po par dni na terenu. ja, je drugo za par dni, ampak če bi bila non stop sama, bi si pač stvari drugače organizirala in bi mi bilo topogledno lažje, kot pa če so organizirane po kompromisih, jaz pa sama, recimo. Tak da verjemi, da boš zmogla, ni tako hudo, kot pravijo!

pizdun eden....pa na tako brezvezno foro, da ti bo bolje brez njega, te meče....

oprosti, tale dečko te očitno ni imel nikoli preveč rad.

bolje da se ga rešiš prej kot pozneje. pa nekak boš že. še vedno je kak

_____________________________

...vox populi...

Ojoj. Boga. Upam, da imaš kakšno fajn prijateljico ali sestro ali starše za oporo.
Ama dedec prifuknjen!!!!!!

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

Ronja,

on pravi, da se boji, da mi bo to ponovno storil in da je zato najbolje, da greva narazen. Do sedaj se je baje upiral skušnjavi, zadnjič pa da ni mogel in je na dan privrela stara želja po avanturah. Pravi, da tega ni storil, ker ne bi bil zadovoljen z najinim spolnim življenjem, nasprotno, ampak da je to nekaj drugega.....drugačnega in da mu je všeč. Jaz zaenkrat sploh ne razmišljam o kakšnem odpuščanju, ker sem preveč ranjena in šokirana.....mi je pa hudo za našo pikico....tega si ne zasluži....pa tudi jaz ne!!!

daj iz sebe potem pa zaživi na novo zase in za tvojega čudovitega dojenčka.Zanj pa nimam besed

Zdravo!

Rada bi napisala kaj vzpodbudnega, pa ne vem kaj, saj me je tvoja zgodba tako šokirala, da bi lahko tvojega deca jaz lastnoročno nekam ...

Ne vem na kakšni stopnji sta, ali sta končala za vedno, ali se dogovarjata o morebitni skupni prihodnosti.

Če prvo, potem ti bo zelo težko, ampak boš zmogla! Vedi, da ne boš edina, ki bo morda otroka vzgajala sama, večino to perfektno uspe. V kakšnem trenutku ti bo zagotovo težko, bo pa nešteto lepih stvari, ki jih boš doživljala z novim dojenčkom, tako da bo tvoj trud neštetokrat preplačan!

Če drugo, torej, da si premislita, se vsedeta, pogovorita, mu oprostiš varanje, on pa obljubi, da bo najbolj vzoren mož in očka na svetu...pa je možnih več variant. Ali vama uspe, ali pa se bo zgodba ponovila. Jaz kot romantik verjamem, da so se ljudje zmožni spremeniti, potrebujejo le motivacijo (morda mu bo otrok to dal). Torej je vse odvisno od tega kar sama čutiš...

Naj te gor drži misel na malo bitjece, ki raste v trebuščku, saj le to je edino, ki je v tem trenutku pomembno.

Pa veliko sreče !

na srečo imam kar nekaj prijateljic, ki mi stojijo ob strani, od družine pa imam samo mamo, ki je zelo bolana.....in me je groza kako bo reagirala, ko bo izvedela.......se bojim, da se ji zdravstveno stanje še poslabša....

on pa...nimam besed...očitno ima rad samo sebe....in je vedno ljubil samo sebe....

žalostno kar se ti je zgodilo ti pošiljam en  in pravim uspela boš, boš videla 

_____________________________

Zunanji svet je le odsev sveta, ki ste ga ustvarili v svoji notranjosti.

hvala vsem za objeme in spodbudne besede....ne veste, koliko mi pomenijo

v tem trenutku se počutim tako sama, čeprav vem, da nisem in da nosim pod srcem mojo pikico

Poglej, kaj pa če bi šel h kakšnemu terapevtu, če pravi, da si sam ne more pomagat? Mogoče je pa res kaj narobe z njim. Saj tudi on ne more biti srečen, če je talk. Daj mu predlagaj kaj takega. Naj se gre pogovorit.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

Se preživi, če imaš otroka (no ga boš imela, kar naj ti bo prva skrb) toliko laže.

Lepo nosečnost.

Prav šokirana sem ostala, ko to beram, in res ne morem razumet kako ima človek lahko varanje v krvi, pa kaj je to sploh mogoče. Če je res tako, potem ga zaradi otroka ne jemlji nazaj, saj zdaj ko si noseča in ko se bo otrok rodil bo imel še več razlogov za take avanture. Ti boš zmogla, vse boš zmogla, otroka si si zelo želela zato boš imela vedno dovolj moči, da boš vse to zmogla. Poznam podoben primer in ti povem, da je ta punca prekrasna in super mama in oba z otrokom sta rečna. Želim ti prelepo nosečnost, zdaj pa joči, kriči in delaj vse, da  spraviš to žalost in jezo iz sebe, vem da zdaj ne verjameš ampak kmalu ti bo posijal sonček.

Zmožna si čisto vsega, samo verjemi vase in boš vidla, da ko boš imela svojega otročička v rokah boš vedla zakaj si se trudila!!!!!




_____________________________

Upanje zadnje umre!

Drži se, punca, boš videla, da ti bo bolje brez njega. Čeprav je sigurno grozno težko, boš sigurno zmogla!


_____________________________

Si doma? Doma si. http://www.facebook.com/doma.si.vesna

sej tudi ne moreš razmišljti o odpuščanju, ker te tip za to niti ne prosi ampak ti daje dodatne razloge da ja ne bi prišla skupaj...mogoče se je tudi ustrašil malo bolj odgovornega življenja, ki ga prinaša nov član in potem še večje neumnosti govori in zganja res je en velik bedak. no otrok bo še vedno imel očeta, ki pa ne bo živel z njim. ti bo mogoče red težje na začetku, amapak pomisli da je dosti mamic, ki imajo partnerja, ampak morda dosti potujejo, delajo v dveh služba al so pa izjemno smotani, torej iz različnih razlogov ne morejo dosti pomagat pri dojenčku in so ženske precej same.

Imaš milion in en razlog da bi šla naprej . Ta zaklad  ki ga  nosiš v sebi naj ti da pogum za naprej.    Če bi te dedc imel res rada ne bi šel z drugo pa ne vem kakšrna skušnjava naj pride pa ne vem kakšna punca naj bi bila.  Zato pogumno naprej . ,

Preklet dedc debil ferdamani. 

Zelo mi je žal da takšni moški sploh obstajajo
A vedi nekaj bolje za tvojo malo pikico je da gresta zdaj narazen, preden se rodi in pozna očeta tako ločeno kot pa da ti to naredi ko je otrok star že par let in je navajen da starša živita skupaj, potem pa se naenkrat to podre.Takrat je huje, ko te boli že zato ker boli otroka.Tako pa pikica ne bo poznala drugačnega življenja kot takšno kot bo in se bo sprijaznila s tem.Čeprav ji seveda privoščim da bi imela očeta z njo a tudi mamica more biti srečna da lahko osreči otročička.
Želim ti da se čim prej postaviš na noge in zaživiš novo življenje s tvojo pikico.

_____________________________

http://photos-f.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-ash2/hs180.ash2/44293_1531376651554_1448894192_1366808_2554479_s.jpg

Vse hudo 1x mine,tudi to bo!težko bo res,ampak pogumno naprej


_____________________________

kaj vse me dandanes čudi...

Ampak, očitno ni bil dovolj dober zate. Vem, da ni to prava tolažba, ampak imela boš malo štručko, ki ti bo prinesla veliko veselja in lepih dni. Tako da ti želim lepo in mirno !Drži se!

_____________________________

Mamica zmeraj razume, kako ti je pri srčku, razume vse tisto, kar vesta samo ti in ona. Mamice ne pozabiš, nikoli v življenju. Taka je moja mami.

Tale zgodba me je kar na rit vrgla.Vem kako ti je to ,saj sem sama živela v laži 7 let(pred zdajšnjim partnerjem).Moj prejšnji partner je bil do mene prve 2 leti ko cuker ,ko pa je naenkrat v njemu prevrela kri in se je začela prevrevti se je prevrela v veliko varanje.Ni mu bila dovolj ena ,dve ,tri ,več jih je imelč in jaz tepka sem še kar ob njemu vstrajala,kaj pa sem hotela ko je bil pa moj prvi fant in sem bila v njega noro zatreskana.A enkrat mi je prekipelo in sem ga pustila,še pred tem je pa rekel da ve da sem noseča in da tega ne vem saj mi ni povedal da je spustil v mene.Jaz sem vedela da ni res-ja je spustil ,samo nisem očitno zanoisila,je bila božja volja ,da nisem in tako sem se rešla varanja ,muk in trepljenja.Sem rekla raje sem sama kot pa da trpim ob takem kretenu.Sedaj sem pred tremi leti spoznala idealnega partnerja s katerin po 2 letih truda čakava na pikico ,ki se nama bo rodila aprila.
No da ne bom na dolgo ,hočem samo povedat da vem kako ti je ko se ti ves svet podre in ne veš kako naprej.A vedi da moraš biti močna zase,za bližnje in najbolj za bebico ,ki raste v tebi,saj če ne boš jedla,živela ,dihala tudi pikica ne rastla kot bi morala.Imaš eno željo več da greš naprej in preboliš to,ja je težko a bo minilo.Bolje sama kot pa da bi še naprej trpela in jokala.

pošiljam ti veliko in eno za veliko moči za naprej.


_____________________________

Sem to kar sem;)
ALEKS 23.4.2009 <3
TIA 23.10.2012 <3

čestitam za           

ostalo naj te sedaj ne skrbi