Ce smem vprasat....koliko prosenj si ze poslala?

Skoraj upam staviti, da nobene.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Ah ne, manj kot dvajset nemogoce.

Ja, saj sem napisala SKORAJ

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Udari po mizi, povej, da tako ne gre, da ne želita vtikanja in da se bosta odselila, ker vama bo kjerkoli bolje kot pri njih. Morda se bodo zamislili. Pa vrata v svoje prostore zaklepaj - jim bo morda potegnilo - ali jim pa povej zakaj si zaklenila - ker hočete mir!

Jaz pa mislim, da ti je pač hudo, da si želiš drugačnega življenja. In pri želji ostaja, kaj več je po vajinem mnenju nemogoče. Če bi želela kaj narediti v zvezi z vajinim problemom in (ker ni možnosti resnega in treznega pogovora in najt rešitve) spakirat drugam, potem bi se tega lotila. Ne pa da sedaj iščeš izgovore, zakaj ne moreta nikamor. Sej nista zabetonirana, situacija pa je redkokdaj res tako zelo slaba, da ti ostane samo še jamranje.

Srečno, pa kmalu se kaj odločita. Drugače se bo tako življenje lahko zelo negativno obrnilo proti VAJINI družinici...


_____________________________

Si doma? Doma si. http://www.facebook.com/doma.si.vesna

dovolj si stara, da staršem poveš kar jima gre! pa nisi več mala punčka! Vem da je težko, ker se tudi jaz s svojimi nisem razumela, a ko sem "zaropotala" in povedala kar jim je šlo, kar me je motilo in kar ni bilo prav, so name začeli gledat drugače!
Sicer sem zdaj pri partnerju, živiva skupaj in imamo en prostor več kot vidva, a gre. Tašča se vmešava, a hvala bogu ji moj pove svoje, tako da se pol umiri. Jaz se z njo nočem kregat, ker konec koncev živim v njeni hiši, mojega ni nič (ok, pohištvo pa to kar sva opremla je najino) in se mi ne zdi vredno. Bo pa prišel čas.
Pojdita na svoje, vse se bo izšlo! Prosi za pomoč prijatelje, njegove prijatelje, njegovo družino in uspelo vam bo, da boste zadihali kot družina! Nekaj ukrenite, saj če sami ne boste, iz neba tudi nič ne pade.
Želim vam SREČNO!!!


_____________________________

23.10.2008 je na svet pokukal najin pikec po imenu Nik

Verjemi da če bi bla kakršna možnost, bi se že spakirala brez skrbi, ker nobeden od naju ne želi provociranja, pritiskanja, stresa, pa še marsikej z vseh strani. Sploh od staršev, ki naj bi te podpirali, ne pa da so proti vsemu, kar storiva midva. Niti si ne želiva vzgoje v takšnem negativnem nastrojenem okolju za hčerkico. Mož sicer zaposlen, vendar za določen čas, tko da kreditiranje odpade. Pomoč t strani njegovih isto. Niso premožni, imajo komaj zase, kaj šele za druge. Poleg sva še v dolgovih, sicer ne velikih, vendar jih je treba vseeno pokriti. V primeru zaposlitve z moje strani, bo še vedno premalo. Verjemi, da nikoli nikoli nebi jamrala nekomur ki ga nepoznam sploh preko foruma o svojih problemih, sploh če bi bili rešljivi. Se pa zahvaljujem za nasvete!

tudi,če bodo tvoji prihodki premali,pa vsaj bodo,sedaj pa jih ni,kaj to ni razlika,pa ne govorit,da ne moreš it delat,ker nimaš varstva,moja sta bila stara nekaj dni majn kot 4 mesece pa sem takrat bila tudi prisiljena,da sem šla 2x na teden delat,ob 6.30 sem ju morala zbujat in peljat k babici,če si prisiljen in če to želiš zmoreš,samo v glavi si je treba razčistit določene stvari,pa kar veliko služb je..............

Če sem na začetku prav prebral, je hčerka stara 7,5 mesecev, torej si še v porodniški, ne? Pred tem tudi nisi bila zaposlena?
Vsi imamo svoje težave s starši ali s partnerjevimi starši, še posebej, če živimo skupaj. Vse se da tudi rešit. Če pa se ne da, pa še vedno ostane selitev... Za sobo (glede na besedišče, bi rekel, da sta iz štajerske) pa verjetno tudi ne bi bilo treba plačati ravno veliko (tako velikost, kot jo imate, dobiš v Lj za pičlih 60 €, pa še težijo ti ponavadi ne).
Poskusita z oglasom, da iščeta sobo (če že ne stanovanja).

Sicer pa, oba sta stara okrog 30 in živita v 9 m2? Skupaj z otrokom? Hmmm...

_____________________________

Vsak dogodek je pozitiven iz določene perspektive.
Neli se je to poletje naučila plavat brez rokavčkov...
Rea pa se potopi pod vodo in vstane z nasmeškom...

Bolj ko tole berem, bolj se mi zdi da se zaletavas v steno in ne vidis izhoda predvsem zato, ker mislis da je resitev samo ena: brez dolgov, svoje stanovanje, sluzba...Zlo tipicno slovensko. Kaj pa ce bi pogledala na stvari z druge prespektive? Kaj pa ce bi sla studirat in si pridobila pravico do studentskega stanovanja? ali pa vsaj subvencije pri najemu sobe? ne bos ne prva ne zadnja, ki bo studirala sam zarad statusa a ne? Al pa daj oglas in poskusaj najt nekoga, ki potrebuje pomoc na domu in nudi bivalisce v zameno. Glede na to, da ma moz sluzbo za dolocen cas tudi selitev ne bi bla tolk problematicna. Ne se vrtet sam v krogu, ki se ti zdi zacaran, poisci moznosti izven tega. Tvoja pikica rabi mir in to nujno, ce ne bo zrasla v enege nervoznega otrocica in to bo potem huje odpravljat kot kakrsen koli stanovanjski problem. Vsekakor sem mnenja da moras spremenit celoten pogled na stvari, umiri se v sebi, ne cakat da "se bo ze enkrat vse uredilo" ker se ne bo! Usedi se dol in vprasaj se kje se vidis pri 35. Potem ti bo takoj jasno kaj je treba naredit. In nato samo korajzo, pa bo. Ogromno se da, sam drznit si je treba. Verjemi, govorim iz lastnih izkusenj. Srecno!

jaz sem imela iste težave s tastom in taščo pa smo se ene parkat orenk skregal sva z možem že pakerala, da bova se odselila, pa je tašča vidla da to njuno nerganje in utikanje v naju nikamer ne pelje, samo to je bilo da smo se oddaljil in jaz jim nisem dovolila da se kaj ukvarjajo z mojim sinkom in v roku dveh mesecev sta se nehala utikat v naju in najini vzgoji, če ju kaj moti se lepo vsedemo in v miru pogovorimo, je pa res da se vedno pogovarjamo in vsi povemo kaj nas moti, zdaj je moj sinko star 3 leta in nama tast in tašča zelo stojita ob strani in nama pomagata, če vam samo to povem da po štirih letih pregovarjenja, sva dobila njuno dovoljenje da si lahko urediva stanovanje na podstehi, celo tast nama pomaga, trnutno sva v pritličju!
svetujem ti da se s svojimi starši vsedete vsi štirje in se temeljito pogovorite. mogoče je kakšna neumna bedarija narobe ki se vama ne zdi in se starša zato utikata v vajo, jaz sm taga mnenja da pogovor vse reši, saj pri nas je!

vso srečo!

Na kratko....
- najemniško stanovanje (ni treba da lih v mestu, izven mest se da dobit zelo poceni stanovanje)
- poišči si delo na domu (če drugače ne gre) ali pa greš za hišno pomočnico za vsaj par ur dnevno-preverjeno zelo lepo plačano)
- varstvo: pri nas je zelo dosti privatnega varstva-starejše gospe v pokoju imajo skupinico otrok 4-5 in to veliko x po "simboličnih cenah" dooooosti manj od vrtca....

Pa ne se bat, kaj bo....nekje je treba začet, le pogumno!!!!

paradis, lej, doma plačuješ 350E na mesec. Za ta denar se že dobi kaka sobica tudi kje drugje. In včasih je lažje živet s tujimi ljudmi kot s starši. Ker se pač manj vtikajo. Mi smo šli s tamalo in še enim parom za 1 teden na potovanje, pa smo se meli super - s starši, ne enimi ne drugimi si pa ne bi upala... Torej, poiščita magari samo sobico s souporabo kuhinje in kopalnice nekje drugje,  bo verjetno ceneje kot 350E!

koliko je tvoj otrok star? Če je že eno leto, lahko gre v vrtec in zaradi nizkih dohodkov oz. brez dohodkov, bosta malo plačevala, morda bosta celo oproščena.

Sprejmi, da se včasih določenih stvari v življenju pač ne da zmenit s pogovorom. Enostavno za pogovor morata bit 2 za! Če se ne da pogovorit, potem pač rešiš drugače. Ni fino, ampak če je to edina možnost, potem je tudi ta dobra. Recimo z mojo zelo prijazno taščo se ne da zmenit, da bi prišla na kratek obisk - in je pač ne vabimo več prav pogosto, ampak samo kadar se nam da cel dan samo to počet. Pa je zelo dobra oseba, ampak enih stvari se pač tudi z dobrimi ne da zmenit. Moja mami spreminja vse, kar se zmeniš. Taka pač je, tega se ne da z njo zmenit. Pač sprejmeš,d a kar si zmenjen ne drži ravno 100% (se pa trudi zadnje čase ful)... Pa še in še. Ljudje niso zato slabi, ampak pač so ene stvari izven njihovega dosega, česa so v določenem trenutku sposobni. Najboljše to sprejet, pa uredit drugače.

Mi je prav žal,da ne vidiš izhoda iz tvoje situacije. Vendar vedi,da izhod je-zmeraj.
Jaz sem bila stara 18 let in noseča,fant pa pijanec. Pri njem nisem hotela živet,ker so vsi pili,doma pa sem pričakovala podobno stanje,kot je sedaj pri tebi.
Iskala sem in iskala in tudi najdla. Šla sem na našo župnišče in so mi ponudili sobo z kuhinjo. Ni bilo luksuzno,sem si morala sama poskrbet za drva in oglje,ampak bilo je moje in imela sem mir.
Pa nisem imela službe,ki bi mi omogočila vse to in nisem imela fanta zaposlenega,ki bi bil kaj pripravljen dat zraven.
Torej mi prosim ne govorit,da se ne da nič naredit,ker se z voljo vse da,če le hočeš.
Pa srečno!

Ja ne vem no al sm jaz butasta ampk če živite v okolišu kjer ni služb so tud najemnine ful nizke. Tak je običajno.
Kam boš dala tamalo? Ja v varstvo ne, al kam.
Dolgove itak ne štekam za kaj mata glede na to da živita doma in nimata nič svojga pa še noben ni redno zaposlen pr hiš , ampk ok
Zakaj bi blo še s tvojo plačo premal keša tud ne štekam. Kako pa misliš da samohranilke živijo? Pod drevesom?

Je pa najlažje jamrat in izgovore iskat pa vsake pol leta isto temo odpret ja.

Pa btw, veš koliko ljudi išče nekoga za pucanje stanovanja. Veš kolk se da s tem na črno zaslužit? Pa kolk jih išče varuške? Sam se je pa treba premaknt iz sobice od staršev ja.

Še vedno sem mnenja, da bi se dalo kaj storiti, če bi si oba želela. Praviš, da bi bilo v primeru zaposlitve še premalo. Zaposli se, pa boš videla kaj bo v tem primeru (razen če se ne želiš?). Vsekakor bo bolje (v prvi vrsti zate) da greš delat in se mal spočiješ od doma. Če pa nisi zaposlena, pa ne moreš reči kaj bi bilo.
Ali že imata oglas, da iščeta sobo? In sploh, ali veš kakšne so ponudbe sob, stanovanj in za kakšno ceno? Nekako dvomim (če ni res, se opravičujem), da sta trg sploh preiskala in pretehtala vse možnosti (brez kredita). V glavnem, če bosta želela, bosta našla pot iz te bede, čeprav brez pomoči staršev (brez katere se tudi da).

Srečno.


_____________________________

Si doma? Doma si. http://www.facebook.com/doma.si.vesna

Službo se da najt. Jaz sem živ dokaz za to ( popoldan šla vprašat za službo, naslednji dan sem že delala). Samo ne pošiljat prošenj, ker jih imajo preobremenjeni delodajalci polne predale. Naj te ne bo sram it osebno vprašat.  Tudi, če bo to samo pomivanje posode al pa čiščenje. Zapomni si, da nobeno delo ni sramotno! Zame je sramotno čepeti doma in nič narediti, da bi se življenje obrnilo na bolje!

Da da da.

Lej če sta zapufana oba, vama ostane vsak mesec obveznih z zakonom določenih 400€ na osebo, od plače, več ti ne morejo vzeti ker je z zakonom to prepovedano, saj mora človek, pa čeprav je zapufan, tudi nekako dostojno živeti. Tudi če ti pridejo rubežniki na dom, ti ne smejo odpeljati življanjsko pomembnih stvari. Šporhet in hladilnik, postelje. Res pa je da se moraš pač odpovedati TV, računalniku, Radiu, avtomobilu,... in vseh luksuznih stvari.

No in če sta oba zapufana vama še vseeno ostane 800€ na mesec če oba delata + otroški dodatek, katerega ti ne smejo vzeti, ker je le ta namanjen za otroka, prav tako ti ne smejo vzeti preživnine če si prijavljena kot samohranilka oz. enostarševska družina. S tem se da veliko pridobit, saj se zmeniš za večjo preživnino okrog 200 do 300€ mesečno in mora podjetje preživnino izplačat pred vsemi drugimi dolgovi ki jih ima partner no pa imaš tukaj še zraven da imate okrog 1000€ mesečno in s tem denarjem se pa da čisto lepo preživeti, res si ne moreš vsakega sranja privoščit vendar pa definitivno gre.

No da ti povem kako je bilo pri nas ko šem še hodila v srednjo šolo in potem na faks. Živim pri starih starših, stara mati je bila celo življenje gospodinja, satri oče pa je delal. Ker je imel pri tistem privatniku zelo slabo plačane prispevke in vse drugega ima res zelo slabo pokojnino, pred 7 leti je ta znašala 80.000Sit in smo se morali s tem denarjem trije preživeti v lastni hiši kjer je vedno kaj za poravit saj hiša je stara pa smo vseeno nekako shajali. Pač ni bilo veliko, jedli smo bolj krompir pa solatao iz vrta ampak smo preživeli. Stem da moja mami ni nikoli dala otroških ki jih je dobila zame starim staršem, jih je vedno porabila zase, tako da v bistu sta me živela pa še danes mi veliko dasta, čeprav me nista bila dolžna. In sem jima za to hvaležna, da sta me prevsem naučila skromnosti. Ampak preživeli smo 3 z recmo glede na cene kakor bi imel danes 500 do 600€ denarja pa je šlo, pa da vi nebi mogli. Samo verjetno ste navajani zapravljati za luksuzne stvari pol pa je tako da se ne da.

PA se da še kako se da tut če si zapufan.

Če pa je tako hudo s pufom, pa je bil ta mesec prejet zakon o osebnem stečaju, za katerega zaprosiš na sodišču in če sodišče presodi da si upravičen, si po 5 letih prost vseh dolgov pa še na novo lahko začneš živeti.

PA mnogo sreče pri iskanju novega doma in pa zaposlitve.

Tudi na črno je dela kolikor hočeš za tiste, ki želijo delati je dela vedno dovolj.


_____________________________

Moje sonce je začelo sijati 13.05.2006 ob 20.39

Včeraj sem zvedela, da plačujeta dva za malo stanovanjce v predmestju Ljubljane 320 E, stroški vključeni! (mi imamo samo stroškov s stanovanjem 250E na mesec). Imata svojo kuhinjo, svojo kopalnico, ogrooomno sobo, ki jo bosta predelila na dvoje, vse skup je večje kot naše stanovanje , ima čez 50 kvadratov, tak da luksuz . Pa je to vseeno predmestje Lj, kjer so stanovanja dražja kot kje drugje...
Malo razmisli, ker se mi zdi, da ti za 9 kvadratov pri staršiih plačuješ več, če se prav spomnim iz prejšnje teme...

jaz sem plačevala 250€ za garsonjero skoraj v centru mesta ( v Ljubljani!! ) stroškov je bilo cca 50€ ... 

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

Paradis ne razumem te ko praviš da če bi delala bi bilo še zmeraj premalo ja in a zarad tega k bi blo pa premal se ti pa ne splača it delat al kaj ker bi blo še zmeri premalo? tole te res ne razumem
drugače pa glede službe tud jaz pošiljam prošnje na vse možne poklice in pač upam da enkrat bom pa kmalu dobila službo,in tud jaz sm iz izven ljubljane v vasi bogu za hrbtom k avtobus v celem dnevu pelje 2x,ampak še zmeri se trudim dobit službo da bom lahko tudi sama preskrbela družino če bi pač do tega prišlo.
Mislim da imaš preveč upanja da se bo stanje kej izboljšalo in zaradi tega nočeš narediti koraka naprej,ker če bi bilo tako nevzdržno stanje bi že samo zaradi otroka odšla nemudoma pa čeprov k svoji mami k ima garsonjero in je podnajemnica in vse skupi res mejhno mejhno stanovanje ampak mir in streha nad glavo bi pa vseen bilo.

Jaz sem mela podoben problem, naš Tim ni smel jokat tud minutke, takoj ko se je zbudil so bli vsi na nogah, zdaj pa pri dveh letih, če ne dobi stvari ki jo hoče takoj pa jok, da ga pol vasi sliš (sam ne pri meni, ker sem trenutke, ko ni bilo nikogar izkoristila za svojo vzgojo!).
Njim pa zdaj z užitko mečem na nos njihov OTROK NE SME JOKAT!! Ne boste verjele kako uživam, ko mene posluša ostalim pa žre živce!!

P.S: Otrok tudi več joka, ker si ti stalno napeta, tok da maš dve šanse al it na svoje al pa postat tigrica kot jaz, pa kazat zobe že od ranega jutra!

< Sporočilo je popravil mimi84 -- 24.10.2008 23:26:21 >