Jaz imam številko konfekcije (večinoma vsega) 36 in ti povem, da je najhujši problem zame najti nekaj vsaj približno elegantnega... kostim s hlačami, recimo... ga ne najdem, pa če se pretegnem... OK, en krasen, črn je v Emporiumu v Hugo Boss-u, ampak mi najbrž ni treba posebej pisati, zakaj ga ne kupim, a ne? ... drugače pa mi je vse preveliko, na otroških oddelkih tega ni, rabljenega nočem, ker je, kot ti praviš, raztegnjen in ponošen... ni šans... pa plašči... vsi so očitno narejeni za ženske, višje od 175 cm... jaz sem nekje cca. 165 cm in plašča zame enostavno ni... lahko ga kupim, ampak ga bom vlekla po tleh... saj obujem petke, ja, ampak ravno 15-cm za vsakdan pa ne... imam čisto rada svoje noge, dokler mi služijo, pa čeprav niso manekenske .

Če mi katera najde kostim ali plašč, ki bi mi "sedel kot budali šamar" ... ji dam Nobelovo (Ringarajino ) nagrado za čudeže.

Jaz iz istega razloga nisem naročala po netu, ampak potem me je enkrat pičilo in sem naročila, pa tudi pogruntala, da ni nek baubau nazaj vrnit, te košta konkretno točno 10 minut do pošte, napisat listek, oddat in priti nazaj domov, če imaš pošto blizu. POnavadi pa tako ni za vrnit.



No, tole bi bila idealna varianta zame. Idealna.  Ne maram šopingat. Sem letos bila z enimi frendicami v tujini, ki se vsaka čist na svojo foro drugače oblačijo kot jaz, pa so mi takole nosile v kabino svega i svašta, kar sicer nikdar ne bi nase zvlekla, pa je bilo ful fajn. Se moram drugič vsaj takole organizirat, samo kaj ko nobena nima glih ne vem kolk cajta takole med letom....  

Pr meni je odvisno od dneva Če grem z namenom, da bom nekaj kupila, pridem domov vedno brez vrečke. Če pa grem kr tako, da nimam namena karkoli kupovat, ker pač ne rabim, zihr kaj najdem. In to stvari, ki jih pol nosim dokler jih ne pogulim do onemoglosti
Katalogi pa pridejo tudi v poštev: quelle, pa otto....
Moram pa napisat, da zadnje cajte kr najdem stvari, ki sem si jih zamislila... Nisem pa v življenju še kupla hlač, ki jih ne bi blo treba krajšat.

Pri meni je pa problem, ker vedno najdem kaj zase, največkrat čist preveč stvari in sem dostikrat slabe volje ker ali preveč zapravim ali pa ne morem vsega kupit. Danes je že en tak dan, ker sem včeraj videla fenomenalno jakno z vrtoglavo ceno .

pri meni je pa problem, ker zase skoz nekaj kupujem. Imam pa tudi srečo, ker imam očitno postavo po jusu in mi je vse prav v moji številki, tako da si marsikaj tudi pomeriti ne rabim  . Posledica polna-prepolna omara cunj, nosim vse, samo kaj ko pa nektere tako poredko pridejo na vrsto  .

Mož pa je vaša varianta. Išče, išče, kupi pa nič. Najraje vidi, da mu jaz prinesem kaj domov, ker on itak kao nič ne rabi  . No nakupi si pa kup cunj 2x letno to je vsako pomlad in vsako jesen. Greva v trgovino in si navlači cunje  na mercator piko, jaz pa potem to odplačujem celo leto

Tudi jaz, če grem slučajno v kakšno trgovino, ne najdem nič, ker sem pač razvajena. Delam na kataloški prodaji in je to čisto fajn, naročiš, probaš-ko te je volja, potem pa daš ali nazaj ali pa plačaš . Sem opazila , da sem s tem okužila obe moji punci, saj me je večja pred 3 tedni, ko sem ji rekla, da bi šle za kakšne škornje pogledat, prav trapasto pogledala in rekla, ja a u katalogu nimate nič zame (stara 7 let).

Kerensa jaz sem približno take postave zgleda kot ti, sam jaz imam še malo bolj žensko postavo - boke. Rešitev: kostim mi vedno naredijo, cena enaka kot v trgovini, pa mi stoji kot na manekenki. Plašč sem si pa jaz kupila včeraj v Esprit-u, je pa bolj na dolgo bundo kot elegantni plašček, ampak tazga ravno najdem.

Drugač imam pa jaz samo 3 štacunce - posledično se mi zdi da so si cunje kar podobne .