sonček33: seveda imate lahko svoje mnenje, sam ona ni pisala, da bi jo ve pluvale in obsojale, ampak ima težavo, ki pa lahko preraste v resen problem. ve ste jo pa takoj začele pluvat in se zgražat...mislim, da tega ni treba se lahko tudi na drugačen način pove, da tako razmišljanje ni pravo in ji pomagaš in ji kaj svetuješ...ne pa da jo še bolj potolčeš, že itak se ne počuti fajn v svoji koži ob takem razmišlanju.

Meni se pa ne zdi sporno, če trenutno tako čutiš, saj si najbrž večina bodočih mamic želi imeti obeh spolov. Po mojem si zastavila to vprašanje na forumu ravno zato, ker se pravzaprav "sramuješ" svojih občutkov, da si si zdaj, ko že imaš enega fantka, želela še punčko. Slej ko prej boš to prerasla, saj te bo bitjece, ki ga nosiš, vsak dan spomnilo z brcami, da je s teboj - najbrž ženska ni zastonj noseča 9 mesecev, pa ne mislim samo na telesni razvoj otroka - narava je poskrbela, da tudi me odrastemo, se soočimo s svojimi občutki, željami, hotenji, dvomi ipd. Zato te jaz ne obsojam in se mi zdi to tudi nesmiselno. Nisi ne prva ne zadnja, ki se bori s takimi občutki - si si pa vsaj upala izreči nekaj, kar nekatere ne bodo upale nikoli, čeprav se same morda prav tako borijo s taistimi občutki in se sedaj trkajo po prsih, kako lahko sploh tako čutiš!

Sicer nisem nameravala odgovarjat, pa bom vseeno povedala svojo plat. Ko sem bila jaz 2. noseča pa sem si v nasprotju z večino nekako bolj želela še enega fantka. Nekako se mi je zdelo, da se bosta bolje razumela, imela bolj podobne interese, konec koncev bi tudi oblačila lahko v večji meri izkoristila od prvega. Vem, da si večina želi parček in mi ljudje ponavadi niti niso verjeli, da bi pa jaz imela 2 fantka. In ko mi je g. na UZ napovedal punčko sem bila nekoliko ne bom rekla razočarana ampak hm presenečena, šokirana, ma niti ne znam razložit. Ampak to je bilo tisti trenutek, mogoče še kak dan in ko sem sprejela sem bila pa že ful vesela, da bo punčka-kot bi bila, če bi bil fantek. In ko me je ena pol vprašala, če bom razočarana, če bi pa bil fantek, sem že rekla, da ja, ker sem se pač pripravila, da bo punčka. Ampak to bi dejansko spet bil tisti prvi občutek. Pa če sem zaradi tega slaba mama tudi prav, saj imam sedaj oba enako rada.
Tako da je to pomoje tudi tvoj trenutni občutek in boš kmalu vesela, da nosiš še enega fantka. Si pač podzavestno pričakovala punčko, da bi dobila parček, kot si pač želi večina. In zato nisi slaba mama, če te bo ta občutek razočaranja minil in ga ne boš prenašala na otroka.

anonimna - pri nas je bila prva  , v drugo smo si želeli parček , pa glej ga zlomka so spet napovedali  , priznam sem bila na zaćetku razočarana , pa ne zato ,ker je  , ampak smo nekako  podzavestno pričakovali , kaj češ nam ni ratalo , no pa v tretje nam tudi ni ratalo  in je bila spet    seveda je bil tokrat občutek drugačen kot v drugo   in jaz sem se  sprijaznila , da  pač neznamo  delat  , mogoče nam pa v četrto rata 

Tebi pa želim lepo , pa zdravega

Se strinjam z nizy. Mi imamo sedaj fantka in če bo drugič tudi fantek bomo pa morali še punčko naredit. Dejstvo je, da jih bo na takšen način več.

Jaz sem si tudi zelo zelo zelela deklice, pa se je izkazalo, da bom mela fantka. Joj, sem bila razocarana, ker sem imela v planu dolge laske, roza oblekce, spangice itd. Takrat sem bila cel vecer zoprna. Povrhu vsega pa se to, da vsa dekleta, ki so noseca in jih poznam, bojo dobile deklice, jaz pa edina s fantkom. Trajalo je ene 2 dni, da sem v sebi to predelala in sedaj se veselim svojega fantka. LP

_____________________________

Vedno več nas je!

Punce, jaz sem prov žalostna, ko tole berem. Nam  ni ratalo fantka nardit....upam, da se kdaj postavite tudi v kožo tistih, ki bi dali vse, da bi lahko zanosili, ne glede na spol. Ene ste res briljantne

Glej, tako pac je in tvoja zelja in neuresnicitev le-te, je legitimna. Nosecnost je povezana s hormoni, (pretiranimi) custvi in ja, tudi pricakovanji. Ves kaj, ti daj kar na plano tole razocaranost, malo prespi in bos videla, da bos kmalu videla stvari drugace .

Hvala za kompliment.

Če je človek čez les, ker se trudi razumeti čustva drugega, ki se večini zdijo neobičajna, potem pač smo čez les, tiste ki držimo z njo. S takimi občutki se je zagotovo soočilo že ogromno nosečnic, s to razliko, da jih večina tega noče priznati - in to ravno zaradi takih, kot si ti, ki samo obsojajo. Zagotovo je prav vsem nosečnicam najpomembneje to, da je otroček zdrav, sem pa prepričana tudi, da si jih večina vsaj majčkeno tudi želi en spol bolj od drugega - pa če priznajo ali ne. Pa saj pravzaprav skoraj ne upajo priznati, ko takoj z vseh strani slišijo odgovor - "samo da bo zdrav, spol pa ni pomemben".

< Sporočilo je popravil zmajaz -- 11.11.2008 21:35:49 >

A ti si imela gripo tisti dan, ko ste jemali osnove bontona?

Kako veš?

Ne vem, samo sprasujem.

Se podpišem.
Zelo podobno je bilo pri meni, le da sem jaz pričakovala še eno punčko (1. je punčka) in ko so mi napovedali, da bo fantek so me preplavili podobni občutki, ki so zelo hitro minili.

Zdaj je ta naš mali navihanček star 17 mesecev in bi mi bilo čudno, če bi bila punčka.

< Sporočilo je popravil N & B -- 11.11.2008 21:38:12 >

Jaz sem si želela fantka, vendar bom imela punčko...pa kaj za to?Nisem razočarana,komaj jo čakam. Sej imamo vsi svoje želje ampak če se nam pa ravno ne uresniči pa tud nismo neverjetno razočarane, še posebno ne, če gre za živo bitje.

Seveda nismo - je pa res, da smo ženske v nosečnosti običajno nekoliko bolj čustvene kot sicer in se srečujemo z vse sorte občutki. To razočaranje je zagotovo samo prvi vtis, ki jo bo hitro minil. Je pa očitno že sama najbolj žalostna najbolj zaradi tega, ker sama od sebe ni pričakovala, da bi lahko čutila tako kot čuti ta prvi trenutek.

ste pa res zapele za to! to, da si je želela punčko je še najmanjši problem. kaj če bi zdej po 20. tednih napisala, da otroka sploh noče imet?!

naj se najprej pohecam - ni treba, da si razocarana nad sabo, bodi razocarana nad svojim partnerjem, ker je moski TISTI, KI DOLOČA SPLO OTROKA. To je definitivno! Zdaj pa zares - veš, jaz bi bila razočarana če bi mi ginekologinja rekla, da obstaja možnosto Downovega sindroma pri otroku, ali da bo imel vodenoglavost, ali da se bo rodil brez ene roke itd. itd. Draga moja, nesteto je stvari, ki se lahko zgodijo in zal ti nihce ne more zagovotoviti da bos rodila zivega otroka, ti pa se ubadas s splolom otroka???????? Res, kar slabo mi je. Mislim, da ni vredno več pisati.

Dajte no, tule ste pričeli mešati jabolka in hruške ... ne moreš primerjati razočaranje nad spolom otroka s tem, da jih ne moreš imeti.

Tudi sama sem bila šokirana ob novici, da nosim fantka. Oba z možem sva bila prepričana, da bo deklica. No, po prvem šoku sem se v mislih opravičila otroku in se kar hitro sprijaznila s tem, da je morda tako bolje. Sicer pa, a ni vsaka stvar za nekaj dobra?

Če smem dodati še eno misel ... otrok že ves čas od spočetja ve, kakšna so občutja staršev. V tvoje dobro ti želim, anonimna, da boš šla preko lastnega razočaranja in sprejela otroka z vso ljubeznijo, ki si jo zasluži. Vsi si zaslužimo biti ljubljeni.


_____________________________

Aleksander "the great" is here :)
08.08.2008

Po moje tudi lahko tako razočaranje vodi v kaj hujšega. Upam, da pri anonimni ne bo kaj takega, ampak poznam ženske, ki so imele hude poporodne depresije, ker so rodile drug spol, kot so jim ga napovedali na UZ. Ok, anonimna ima še nekaj časa, da se sprijazni, pa vseeno.
Sama tega razočaranja ne razumem, ker mi je res edino pomembno, da je z otrokom vse ok. Sem pa slišala za primere, ja in res upam, anonimna, da se boš sprijaznila, ker konec koncev je to živo bitje, plod vajine ljubezni, ki ni prav nič kriv.

Pa ženske kaj je z vami,pač je trenutno razočarana in kaj pol ,a zarad tega je pa slaba mati/človek al kaj

Tut jest sm pričakovala fantka pa ko mi je v 24t rekla da bo punčka sm bla tut presenečena,zato ker so nama rekli  v prvo da fantek in ja tut jest sm bla tisti dan rahlo razočarana,če se lahko temu tako reče.Sicer me je koj drugi dan minilo in sm se pač začela veseliti punčke.In kaj zej,a sm zarad tega slaba mati,neeeeeeee imam jo najraj na svetu in mi pomeni vse.Pa hvala bogu da je zdrava.
In ja tut jest sm umetno zanosila in kaj pol,če sm si od nekdaj želela kot prvega otroka fantka in kot drugo punčko a sm zarad tega slab človk neeeee.In mi prou dol visi kaj si nekatere mislite.
Anonimna pa sej bo,boš vidla da sta tut dva fantka lušna,ne sekiraj se kaj druge pišejo itak maš še cajt,če ne prej boš pa takrt ko ga boš dobila v naročje
Tia12 mogoče si pa ti mal čez les

_____________________________

Ela čebela

Jaz te pa popolnoma razumem.V drugo si spet želim  punčko in si sploh ne predstavljam če bi bil fantek, čeprav si potem ne moreš predstavljat kako bi bilo brez njega.Žal nas taki občutki nekatere prevevajo.Vsak ima pravico do drugačnega mnenja.
Resnično mi je že zdej hudo če bi bil fant, pa čeprav vem da to ni prav.žal je tako.In ni nas malo takega mnenja, samo priznat si ne upajo.