Čestitam za sinčka in za zelo slikovit opis poroda.sem skoraj s tabo doživljala.Boga revca si bila,res.
Moji vsi trije porodi skupaj niso bili za tega tvojega.Pa nisem luštno in brez bolečin rodila.
Bravo še enkrat Se pa je splačalo,ne?Ni to nekaj najlepšega,gledat malo čudo,kako lepo je,ko spi Uživajte.


_____________________________

Sedaj pa imamo doma tri čudovite sončke,ki mi pomenijo vse na svetu.

Čestitam! Zelo dobro si napisala zgodbo. Čeprav vem da je bilo hudo, sem se na momente smejala ko sem brala zgodbico. Res dobro napisano!

Najbolj mi je pa padlo v oči, ko si napisala da ti je bilo v enem trenutku vseeno kako boš rodila, samo da boš. In mislim da je veliko takih ki se dolgo matrajo, da pozabijo vse kar so imele v planu, samo da je čimprej mimo.

ČUDOVITA PORODNA ZGODBA...res si duhovita in smešna, kot so že ostale zapisale..Sem se, ob tvoji zgodbi, hkrati nasmejala in razjokala! Čestitke za !  

čestitke

Tudi jaz sem se nasmejala celi tvoji prigodi.
samo, da je bilo vse ok, z glavniki ali brez

hvala vam za čestitke!
ah.. duhovita?! zdaj mi je žal, da se nisem vsaj malo potrudila - pa bi videle kaj je duhovitost!
je pa res, da nisem želela preveč dramatizirati ob pisanju zgodbe saj potem bi bila temu primerno tudi daljša in okrašena z sočnimi pridevniki.

ena od vas me je vprašala kako je z dečkom?
ja... vse je ok in zaenkrat zdrav kot dren! nič zlatenice, nobenih nepravilnosti, kolki ok, ušesa tudi..

iz dneva v dan ugotavljam, da je to eno krasno bitje - od boga poslano. sploh ne vem, da ga imam!
spi, je, kaka, lula. joka  pa samo takrat, ko mu bradavička ponagaja - ko mu zdrsi iz ust. takrat zažene gromozanski vik in krik, jaz pa mu odgovarjam s smehom.
pa da ga preveč ne hvalim... star je 9 dni. kako se bo slikala prihodnost pa bomo še videli. nadejam se,  da bo vse ok.
dojiva se dokaj pogosto. ponoči na dve ali tri ure, čez dan pa želi včasih kdaj tudi na pol ure. sem kot štrom - v polni pripravljenosti, ki samo čakam na priklop.
ker se prvič srečujem z materinstvom, mi je novi ritem kar sprememba pa tudi naporno zna bit.
sva pa kompatibilen par. uglašena. grem pod tuš, pa v trgovino in med tem, ko me ni, tamali niti pisne ne. babici in dedka ga še niso imeli v naročju. pravzaprav nihče razen mene, očka in osebja v P.
ne maram, da ga v prvem mesecu vlačijo in tišijo svoje zatohle glave v njega! poleg tega so novorojenčki tako dovzetni za energije in razne vplive, da sem se odločila, da če lahko zaščitim otroka, sem to dolžna naredit.
pa me boli q.... kako to sprejema okolica. tudi obiskov na dom ne sprejemam. en mesec bodo pa že zdržali.
vam povem, da se  mi je mešalo v P, ko je cimra imela vsak dan celo žlahto in kolege pr sebi... jaz sem bla že vsa živčna, pa tudi otrok je jokal. ko rabiš čas zase, da prideš k sebi, pa ti vdira v sobo neki folk in galami. da o zraku ne govorim. sem težila, da je barem za par minutk odprla okno.
no, zadnjo noč, sva z otrokom sama kraljevala v sobi, saj je bila šla domov. kakšno olajšanje!

pa ne rečem... tudi sama sem imela obiske vendar največ dve osebi hkrati... in še takrat, smo šli v dnevni center.. tam so stoli in se lahko normalno družiš... pogledajo otročka s 'primerne' razdalje, ne pa da ti galamijo po sobah - tam naj bo mir, saj mamice rabijo čas zase in otroka. seveda sem cimri to rekla, pa očitno ni zaštekala ali pa je ignorirala. mah..
glavno, da je mimo.







_____________________________

Komaj čakam, da bo vročina sekala! :P

CEPLJENJE DA ali NE?
ARGUMENTI proti: http://www.svood.org/

Ob opisu poroda sem parkrat stisnila ta spodnje mišice     Čestitke za sinčka!

_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

 za odločitev ,da sama poskrbiš in zaščitiš malega pikota...prav ti dam in me veseli,da se še kakšna takšna mamica poleg mene najde...jaz svojega otroka nisem dajala dolgo dolgo časa oz.ga še zdaj ne dajem naokol ker sem si ga želela jaz in moj partner...sicer tega sprva niso razumeli,vendar jim je kaj kmalu prišlo na misel da imava otroka res zaradi sebe in ne zarad drugih...še enkrat bravo blackcoffee...

Blackcoffee čestitke za sina!

Blackcoffeeeeee super si tole opisala. Čepra v moram priznat tega nisem hotela slišati...ker sem res upala da bodo glavniki delovali.

Je že res to kar je res in kar smo mamice občutile že pri prvem porodu (tiste ki smo rodile): na tečajih nas učijo vse mogoče metode odpravljanja bolečin, pa itak vse skupaj nič ne deluje. Tudi jaz sem na koncu kričala naj mi že enkrat carski rez naredijo, pa čeprav je bil moj en običajen porod, nič se ni preveč vlekel in nič "nenormalnega" ni bilo...pa vseeno boli ko hudič. Ko zdaj pomislim kaj me čaka, me vse mine!

LP in korajžno naprej!