Točno tako tudi jaz razmišljam. In to ne samo glede hrbta. Na splošno, kadar se zaradi česa zjezim nanj, ali mi kaj ni všeč, takrat se poskušam spomniti na vse tiste dobre in lepe stvari na njem, kako je delavne, priden, pošten, pa tudi kako ima lepe oči in kakšen smisel za humor, in takrat ponavadi zaključim, da sem trapa, da se sekiram in ga žrem zaradi takih malenkosti.

No, seveda, so pa trenutki ko čisto pošizim in to upravičeno, in takrat bi ga najrajš zadavla... prej pa še kocine eno za drugo počas populila s hrbta, da bi fejst trpel :)-

Uuuu, kje vse sem se ze jaz bril. Pa je bilo prav zabavno, zanimivo in poucno!

In kaj potem? Ce meni ni treba dlak ven pluvat, zakaj bi jih moja draga morala?

;>