KO moja 4-letnica kaj takega prijavi, jaz preslišim ali pa mirno rečem, "jaz te pa imam rada". Butasta ipd. stritno ignoriram.

Kasneje, ko se pomiri in je dobre volje (ali zvečer v postelji), pa ji povem, da take besede bolijo (da boli srček) in da takih besed ne smemo govoriti.

To ji povem brez obsojanja, brez očitanja, lepo prijazno.

In moram reči, da je take stvari kaj hitro prenehala govoriti oz. jih zelo poredko uporabi (takrat jo pa spet malo spomnim).

Aja, pa še to. POvem ji tudi, da namesto "jaz te ne maram" lahko reče npr.  "zelo sem jezna nate", če tako čuti. Ali namesto "butast" lahko reče "bučman" (to je pri nas ljubkovalno) ipd.

Torej ji dam vedno alternativo - ji povem, da tisto prvo boli, tisto drugo pa ne in da naj raje uporablja drugo varianto.

Jaz sem pa mnenja da je otroku (pa ni važna starost) treba razložit in mu povedat kaj sploh to pomeni in da je s tem nekoga užalil, ne pa enostavno preslišat, ker otroci tega ne pozabijo ampak se njihov besedni zaklad enostavno sam še dograjuje tud tiste"grde" besede in potem slišiš 3 letnike kako bodo vse pretolkli in pretepli da o kletvicah ne govorim.To se najbolj opazi v vrtcu,ko pa se staršem kaj reče naj se pogovorijo z otroki pa kot da se s steno pogovarjaš!!

No, hvala bogu, še ena taka, da se tudi jaz ne bom preveč sekirala.
Jaz naši skoraj 4 letnici pač v takih trenutkih povem, da jaz jo imam pa zelo rada in vsi ostali tudi. Itak se potem čez minuto že objemava in mi zatrjuje, da ima samo mene rada. In mama je potolažena in se ne sekira več.