Sorodniki-zakaj že? Kaj pa naj bi počeli pr vama? Če se ne druzite pogosto, se verjetno tud nimate dost za pogovarjat...

Ne reč za brate/sestre in starše. Za te pač pripraviš eno posebno priloznost in najlepše je če jih skupaj povabita... Dobra ideja za take dogodke je d apripraviš "program". Kakšen kviz al pa kej zabavnega, ker se rado zatakne in nev o šem bi se pogovarjal...razen če ste zlo sproščena in zabavna druzina(po obeh straneh), kar pa dvomim, če je ze to vpra kdo naj vabi.

je pa res, kar je rekla Ronja-da ko je dete radi prletijo(vcas se prevečkrat), ni pa nujno.

Men sicer moja mama velikkrat rece: "ves, ta pa ta bi rad videl vajinega sinčka" Ja, naj ga pride pogledat. in ker je seveda lj tako zelo daleč in se je v njej nemogoce znajt:"pa jim pokazi kakšno sliko".

Ma, stara pravila so ze nekaj časa nesmiselna in nepristna, nove pa vsak sam po svoje prostavlja, pa je mla zmede...

Ampak če jih ne postaviš sam, ti jih postavljajo drugi , tko da kr v akcijo. zmenta se.

hehe, saj se v načelu strinjam, samo mi gre pa ful na smeh, ko si predstavljam, da se naša familija ne bi imela kaj pogovarjat - lubi si mora it vmes vedno mal spočit, kadar so na obisku, čeprav jih ima vse rad - ampak ko se mi dobimo na kup, je to enega lapanja en čez drugega, vedno tečejo vsaj 3 teme vzporedno, vsi se pogovarjamo, skačemo v besedo, menjamo teme 1-2-3... Težko za prenašat dalj časa , ampak dolgčas nam ap res nikoli ni. Isto je bilo na sorodniških srečanjih - v gl. smo se tam pogovarjali mi trije otroci med sabo , ostalih pa dostikrat sploh nismo šlivili. Sicer pa se moja družina komot zapriča z lubijem (celo po gju), tak da ni panike , smo take goflje

Ronja, sej pr nama je pododbno in sestrin mož tud: rabta mal pavze med našim čvekanjem.
Kaj pa ko pridejo njgeovi. Ok, da se teb ni problem pogovarjat razumem, ampka njim pa njabrz zmanjka tem...

No, itak je bil sam predlog.

hehe, takrat če grem jaz iz sobe, bi rabili vsaj 5 družabnih iger, hehe . Mal karikiram, saj zdaj so že ful boljše, ampak na začetku se sploh niso pogovarjali - meni je bilo groooozno neprijetno, ker sem bila 1000% prepričana, da so vsi na smrt skregani med sabo ali pa da me ne marajo (čeprav mi sicer nikoli niso dali takega občutka) - ampak jaz res nisem navajena, da kosilo poješ v tišini, brez da kdo zine 5 besed... No, potem sem se pa jaz začela dostikrat kaj s taščo pogovarjat, pa lubi je tudi malo več začel komunicirat z njimi, zdaj so pa že čisto normalno ragljasti (seveda se ne morejo kosat z mojimi )
ja, saj pravim, da se načeloma čisto strinjam s tvojim predlogom, nisem mela nič proti, samo na smeh mi je šlo, ko sem se na naše raglje spomnila . Že če se samo midve s sestro nekje srečava, ne more nihče sledit najinemu pogovoru ...

Midva imava isti problem, tiče se sorodnikov na obeh straneh. K nama NOBEN ne hodi na obisk, ker enostavno ne vem a nočejo, al kaj. Sej ne grizema madona. 
Pa sva že nekaj časa (bo 2 leti) za sebe in zgleda da sva garjava da se naju tk izogibajo. In moji in njegovi (vsi-starši, sestre, tete...). Vsega skupaj če so bili  tukaj 6x. Sej ne da se sekiram glih nekaj blazno, jezi me le to, da bi midva mogla pa kr naprej hodit okol na obiske, oni pa k nama ne morejo.

Meni pomemben podatek je tudi ali živita ločeno torej v svojem stanovanju hiše ali živite dejansko skupaj in imate skupno gospodinjstvu. Ker v slednjm primeru se je že potrebno en drugemu prilagajat glede obiskov. Pa tudi obiski ne tako radi pridejo.