Za pigama in ilatic ter tudi za druge... vse, ki ste zaposlene za nedoločen čas, vam delodajalec ne more "kar tako" odpovedati pogodbe o zaposlitvi oz. Delodajalec vas lahko redno odpusti iz treh razlogov: (1) poslovni razlog, (2) razlog nesposobnosti delavca, (3) krivdni razlog. Krivdni razlog oz. primer, ko delavec krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja je tudi edina situacija, ko delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi, ne da bi bil obvezan plačati odpravnino. Pri tem gre opozoriti, da mora delodajalec o kršitvah predhodno pisno obvestiti delavca.
Delavec ni upravičen do odpravnine tudi v primeru, če mu delodajalec ponudi novo pogodbo za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas in delavec ponudbo sprejme oz. tudi v primeru, ko takšno ponudbo odkloni. Če mu delodajalec ne ponudi ustreznega dela, delavcu v skladu z 90. členom ZDR pripada sorazmeren del odpravnine.
V primerih izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca delavcu odpravnina ni priznana (saj so razlogi za odpoved na strani delavca, npr. naklepoma krši pogodbene obveznosti, ipd. - 111. člen ZDR), ko pa izredno odpove delavec zaradi razlogov na strani delodajalca (npr. če ta ne izplačuje plač, ipd. - 112. člen ZDR), pa delavcu odpravnina pripada.
Načeloma vas delodajalec ne more odpustiti iz drugega razloga kot tistega, ki dejansko obstaja, in je hkrati resen in utemeljen.
Starši so po Zakonu o delovnih razmerjih kategorija posebej zaščitenih delavcev, ki so zavarovani pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Le-ta jim ne sme biti odpovedana v času nosečnosti, dojenja otroka in v času izrabe starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. Varstvo se začne že s samim nastopom nosečnosti in traja vse do konca starševskega dopusta. V tem času vam torej ne sme biti vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi (kar ne velja za izredno odpoved in pri postopku za prenehanje delodajalca), saj delodajalec drugače stori prekršek, za katerega je lahko kaznovan z denarno kaznijo.
Če v času porodniškega dopusta ponovno zanosite, morate o tem nemudoma seznaniti delodajalca in mu predložiti zdravniško potrdilo. Omenjeno posebno varstvo gre namreč vsaki noseči delavki od dneva nastopa nosečnosti. V primeru zanositve v času koriščenja porodniškega dopusta in tudi v primeru, ko je bila delavki po preteku porodniškega dopusta vročena redna odpoved - torej v času odpovednega roka, delavki ne sme biti odpovedana pogodba o zaposlitvi. V prvem opisanem primeru ji odpoved ne sme biti niti vročena, v drugem pa ji delovno razmerje ne sme prenehati še ves čas nosečnosti, ko otroka doji in ko koristi straševski dopust v obliki polne odsotnosti. Če delodajalec za nosečnost delavke ne ve, in ji kljub temu vroči odpoved, je dolžna delavka takoj obvestiti delaodajalca o nosečnosti. Obstaja pa izjema, ko je možna odpoved pogodbe tudi zaščitenim kategorijam zaposlenih, po predhodnem soglasju inšpektorja za delo in ob izpolnjenih zakonskih pogojih.
Najbolj smiselno bi bilo, da stopite do inšpektorja do dela oz. da pismeno obvestite inšpektorat za delo, priložite fotokopijo pogodbe o zaposlitvi ter v vednost to posredujete tudi delodajalcu. Velikokrat se delodajalci tega ustrašijo in zadeve ne izpeljejo, ker vedo, da je zakonsko sporna oz. da je takšna odpoved nezakonita.
_____________________________
Tri stvari so nam ostale iz raja: zvezde, cvetlice in otroci.
(Dante Alighieri)