Smejčica, kak fajn, da vam je tako lepo
Škoda, da se vse lepo hitro konča in da mora tvoj nazaj. Ampak saj vas še čaka mnogo mnogo lepih trenutkov
Jaz pa sem včeraj cartala punčko, ki se je rodila 22.10. in se mi je zdela tako mičkena in tako lahka
Sploh si ne znam predstavljat, da je Zala bila tudi takšna
Niti ne vidim tako zelo, kako raste, edino po oblačilih vem, da je zrasla
Je pa mi blo zelo čudno - oz- ne vem, kako se naj izrazim - ko je rekla mamica od punčke (moja bivša sošolka): Mi ne cartamo
In res ne; seveda ona in še marsikdo gleda na Zalo kot na razvajeno punčko, ker je res ves čas deležna pozornosti on jo ogromno cartam in nosim (saj hrbtenica že trpi zato
), ampak vem, da to potrebuje ... Tako da sem zelo srečna, ko jo vidim, kako srečna je in da se počuti ljubljeno in varno
Včasih me žalosti, ko mislim, koliko otrokom ne gre tako lepo oz. celo še zdaleč ne tako lepo
No, ati od te punčke, ki sem jo cartala, je bil tudi nekaj časa zelo razočaran, ko je izvedel, da bo punčka in ne fantek
Ne vem, jaz bi bla nad partnerjem zagotovo razočarana, če bi bil tak
Zdaj je pa baje vse okej, jo je seveda vzljubil, ko se je rodila ... Ampak vem, da ima še željo po fantku in bo najbrž vztrajal, dokler ga ne bo.
Pa da še povem eno zgodbico od torka pri nas doma: mojega
ni blo doma, moj brat (živimo v isti hiši, moji starši in brat so spodaj, mi pa zgoraj) pa je šel z najinim stricem v kino in mi mama ponudi varstvo za Zalo in se po eni uri premišljevanja le odločim in si prvič po njenem rojstvu privoščim tak čas za tebe (do zdaj sem itak sama skočila samo v trgovino ali pa po opravkih brez nje). No, ni me bilo doma slabe 3 ure, v kinu sem se imela kar fajn, ampak sem nonstop gledala na uro in se spraševala, kako je Zala ...
No, Zala se je doma zbudla, ugotovla, da me ni in se drla in drla in drla, mama je ni mogla umirit, dokler ni začela hlipat, malo je podremala vmes in ko sem prišla, je glih pošteno zadremala. No, ko je čula moj glas, se je začela režat pod odejo
, vzela sem jo v roke in jo nesla v posteljo - vmes pa se mi je ves čas smejala, jo položim na posteljo in je kar zaprla očke in čakala samo še na joško
In potem je spala mirno kot najbolj priden dojenček, z vmesnim hranjenjem do 10h zjutraj
Se pravi, da dokler jo imam na prsih, je tako zelo navezana na mene, da ne morem nikamor