Je del družine, ja, ni pa družina

Jaz še vedno trdim, da obstaja primarna družina, v kateri ni babic in dedkov... So v razširjeni družini...

_____________________________

Vsak dogodek je pozitiven iz določene perspektive.
Neli se je to poletje naučila plavat brez rokavčkov...
Rea pa se potopi pod vodo in vstane z nasmeškom...

Saj ni kaj za dodat. Samo BRAVO.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Hojla, nisem vsega brala in zato se ze vnaprej opravičujem ce ponavljam!

To vsekakor ni tvoj problem, ampak je problem tvojega partnerja in njegove mame! No, posredno je tvoj problem :-) In jasno da ti noriš in postajaš preveč zaščitniška do tamale in svojega - ker vam nekod vdira v vaš intimni krog. S tem ko noriš sam olajšaš delo svojemu partnerju, ker v resnici bi moral on penit in gre tud njemu nekam, da mora bit partner svoji mami...in itak da dvema ne more bit. Potem se pa ti lepo razjeziš, on jo pa lepo zagovarja in si ti grda snaha on pa priden sinčeko.

ne se it te igrce! ker boš na koncu zgubila..kaj vse lahko samo ugibaš.vem da je tezko, ampak poskus zdrzat-ker sele ko bo njemu prekipelo bosta lahko kakšno konstruktivno rekla.

S svojo mamo mora torej on razčistit kje so meje. Če se ne moreta skupaj dogovort, potem bodi pač zahtevna do nejga-da zeliš da se takrat in takrat sami, da kam greste, itd. ker verjtno je v sluzbi in ne morate bit vedno skupaj... Če hoče it večkrat sam k mami z otrokom-je mogoce to rešitev.

Poskrbi,da bo vedel kaj si zeliš, kaj pričakuješ in da ne boš kritizirala tačše pred njim. za to so prijateljice.

Glede daril sva midva naredila tako : povedala sva da ne zeliva tega in tega in tega(dololočenih igrač, sladkarij...) in ce bodo to še vedno nosili, bova dala naprej. Pr nama je zaleglo.

Želim ti da mirne, jeklene zivce!!!

Z zanimanjem prebrala skoraj vse!Mislim pa,da nimaš prav samo ti,žal.
Tudi sama sem imela pri prvem otroku podobne težave s taščo,pamet mi je solila pri vsem,spraševala o vsem....Mene pa razganjalo od nervoze ,saj je nisem hotla užalit in ji povedat kar ji gre!S partnerjem sva se ****-krat skregala zaradi nje..Pa se je postopoma stvar spremenila.Jaz sem ji SAMA povedala,kar me je resnično motlo,mož je povedal zase.Se mi ne zdi prav,da bi ji moral on govorit stvari,ki motijo mene,sorry no!!!!!
Kasneje pri ostalih otrocih pa sem bila že hvaležna,da mi je včasih ,ko smo bli na obisku omogočla,da v miru posedim...Pa tudi sama sem precej spremenila svoja razmišljanja!!In takrat se je najin odnos tudi uredil!Sedaj jo spoštujem kot mater mojega moža in babico svojih otrok!In vem,da ne misli nič slabega ko deli razne nasvete....Tudi sami bomo nekoč tam,ne pozabi tega!!!!!!!
Nekje vmes je blo še omenjeno,da mati nima otroka zato,da ga priklene nase...Torej tudi ti ne priklepaj svojega in omogoči babici,da poskrbi kdaj zanj-tudi ko tebi ni do tega!Mogoče pa je otroku zelo všeč malo spremembe?!?!

Pa ne me zdaj narobe razumet!Tudi tebe razumem,da te take stvari motijo ipd..In prav je,da poskusiš naredit red.Rada bi ti le rekla,da tudi sama malo premisli o tem,da ima vmes tudi tašča prav,da ima svoja čustva,da obožuje tvojega otroka skoraj tako kot ti...Ko boš sprejela te stvari bo šlo na bolje,verjemi!!!!!!!!

Ne, če motijo samo tebe, gotovo ne. Če motijo oba, če niso zdrave za otroka, ipd... Če ti gre ena malenkost na živce, pa seveda ali spregledaš ali pa sama poveš.
Če pa si oni vsi skup želijo bit nekaj časa sami kot družina, pa mora to povedat partner, ker je njegova mama in ker si to želi cela družina. Ne pa da probava furat vmes in se z vsako strinja, da ne bo katere užalil...

Za otroka, sploh ko bo starejši, je pa gotovo dobro, da se navadi na različne ljudi, različna okolja,... Jim paše sprememba... Saj veš,d a so vsi tečni, če ne morejo par dni ven... pa tudi je po moje lažje tudi zaradi varstva in vrtca kasneje, da se navadi, da ga ne previjata samo mami in oči, ampak da to pusti tudi komu drugemu, da vidi, da ga imajo tudi drugi ljudje radi...

hm.... veš kaj, moja tašča  je tud taka....
pravkar napeljujem vrv na lesen tram..zame seveda...k ona ne bo nikol drugačna....

Mal heca more bit

danes se pa oglasam z bolj slabimi novicami. moj mali otroček je praznoval RD. to je dan, ki bi se ga morala veseliti, pa mi predstavlja nočno moro. no, sedaj je že mimo,in spet bom rabila malo časa da predelam vse-  rečeno in storjeno. v glavnem, pozabila sem se pripraviti na obisk tašče, ki je spet imela glavno besedo pri vsem, njeno darilo je itak najboljše, ona se mora slikat z njim, ona in ona in ona non stop. in kako mora jit otrok stran od mamice itd itd,in obvezno mora jit z njim sama v sobo....grozno res. nočem je videti vsaj en mesec. no,bomo moral jit voščit novo leto,ampak se bom zmenila da samo voščit za 5 minut ker ne zmorem več. trenutno res ne, zato tudi ne spim.... ne razumem ljudi, ki so tako egoistični in mislijo samo nase. res, čisto me je sesulo, ker se nisem pripravila. res se ne družim z ljudmi, ki mislijo in govorijo samo od sebe in potem ko se mi zgodi ta RD, sploh ne znam ustrezno reagirati. evo, samo to sem želela deliti z vami. mogoče bo kaj bolje zdaj ko sem lahko iskreno povedala....

kadar je tvoj frej....ti predlagam da že v naprej naredi načrt kam boste šli recimo kam na obisk k nekomu ki ima sam otroke.....in daj svojmu vedeti to da npr: v soboto greste tja pa tja itd....tako da vas ne bo doma....naredi tko ene 2 vikenda ali pa povabi nekoga k sebi na obisk kakšno mlado družino in če ona pokliče reci da imate obiske in da se slišite kasneje ko bodo obiski šli .....

verjetno je tvoja tašča osamljena...zato to počne...sej je mal boga...sama nima nekega družabnega življenja in verjetno ste vi vse kar ima.... sam če se ti slabo počutiš tud to ni v redu.....

je pa lepo da ji kupuje stvari pa da vas finančno podpira po drugi plati je pa to tud slabo če pretirava......

po moje je najboljš se za mizo usest pa karte položit na lep način.....

Tudi midva imava probleme s taščo. Sva poizkusila na lep način kakšno stvar razložit pa ni šlo.

Prosim vas za en nasvet:
Vse sva že poizkusila pa je rekla, da se mora navaditi Kako naj taščo prepričam, da je najina soba postala premajhna za vse stvari in, da bi bila zelo vesela če bi nama odstopila dnevnosobo v zgornjem nadstropju kjer živiva midva . V njej ima še vedno svoje in tastove obleke in jih noče umaknit ker govori da jih nima kam dat ampak to ni res. Kako se naj spopadem s tem problemom
Ona je namreč skupaj z tastom v spodnjem stanovanju. In ima vse sobe zase.

Jaz sem čisto obupana , mojega pa sploh ne jemlje resno tako da bi morala jaz kaj narest za to

Kupi si oglasnik pa pred tasco gledaj kje imajo kaksno primerno stanovanje za najem ali za nakup, ali parcelo ali.... pa jasno povej , da zato ker nimate vec nic prostora ....


_____________________________

http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related

To je vsekakor ključ - da se pripravimo. Jaz moram zavestno pazit, da je nimam preveč rada. to mi gre sicer strašansko na živce, ampak to je moj problem . Ker čim jo spustim bližje, je varianta: "ponudiš prst, vzame vse po vrst". Tak da se moram prav zavestno nazaj držat. Škoda, ampak nimaš kaj, če ne gre drugače...

Ena cvetka od zadnjič: je mela tamalo celo dopoldne  in še potem velik del popoldneva (malo, da se je ona naužije, malo, da se mala navadi, da bo pač tiste 3 dni brez mami), midva sva prišla malo čez 16to uro, ko je tašča klicala, da se je mala zbudila (čeprav se je že prej, ampak ajde, pač ni takoj poklicala, nič zato). potem pridemo, se pozdravimo, usedemo za mizo in tamala si takoj prinese pručko, da bo zlezla k lubiju (očiju) v naročje, ki je bil pač bližje. Babi jo seveda takoj hoče vzet, se je mala začela dret ko jesihar, jo je (začuda ) supstila in mala je splezala na očija. Vse ok. Potem se ona pocarta pri njem za minutko dve, potem pa vzame mala pručko, pa se zgužva do mene, ki sem bila bolj v kotu. No, potem je zlezla k meni in ni hotela več nikamor drugam... In babica vsa nesrečna: "A zdaj ko je pa mami prišla, pa babi ni več dobra? Je mami boljša ko babi..." Prav nesrečna je bila, ves čas nekaj v tem stilu... Se mi je najprej prav zasmilila, pa sem jo tolažila, da me pač cel dan ni videla, pa se mora mal pocartat, ampak na koncu obiska, ko jo je non stop vlekla k sebi (kljub temu, da je Ronja jasno pokazala, da bi bila rajši lepo pri meni, pa da ji ni do tega, pa ko nas ni spustila domov - bila je tam tamala cel dan, meni slabo za umret, ampak ona jo bo prav po polžje oblačila, da bo ja izsilila še tistih par minut z njo..., pa ne glede na to, kako se jaz počutim - zraven mi pa še govori, kako naj počivam!!! Halo, saj bi, z veseljem, če bi nas spustila domov, da lahko grem dejansko počivat, ne pa da sedim na pručki in probam vsaj malo pospešit proces ...), sem mela pa vsega poln kufer in se mi ni več nič smilila... Saj je sama blesava!

Pa ne more babica z mamo tekmovat, kiro bo mela rajši, lepo te prosim! Pa če jo podkupi z vsemi sladkarijami tega sveta, otrok bo mel vedno rajši mamo! (če ni glih čist čorava, to pa tudi nisem, vsaj ne zgleda tako, ker me zaenkrat ma kar rada...) Kaj hudiča je sploh mislila? Saj to je normalno, brezveze, da tekmuje, ker ne more zmagat, samo slabo voljo širi - nase in na nas...

jaz tudi to tako vidim, če se ne moreš lepo zmenit ali pa te ne upošteva. koneckoncev je moževa mati in ti ne bi bila v sorodu z njo, če ne bi poročila njega. in vice versa seveda.

Ne vem če ti bo to všeč, ampak v končni fazi vama tašča in tast nista dolžna dati zgornjega nadstropja. To je njuna hiša, očitno predvsem tašča tako čuti, ti si pa tujek, ki se vrašča v njo in nekaj zahteva.

V bistvu tvoja tašča ne želi sprememb in snahe v hiši, sina ne jemlje resno, ker najbrž niti noče dojeti, koliko je pravzaprav star in bi podzavestno rada, da bi se čas ustavil takrat, ko je bil sin še premlad za resne punce, ko je bila ona še 'taglavna'.

Skratka, tvoja tašča je videti točno takšna, da z njo ne bo dobro bivati, ker ona že ve, kaj je zate dovolj. Moja tašča je tak tip in meni je bilo takoj kristalno jasno, da midve pod isto streho ne bova mogli funkcionirati - ženska se je od ljubosumnosti usajala celo v stanovanju, za katerega ni prispevala niti ficka, češ kaj pa potrebujem tako veliko kuhinjo, ona take ni imela...

Jaz sem pač sprejela, da imajo pač njegovi starši svoje udobje in svoje življenje, sva pač par let počakala, preden sva šla skupaj živet in šla na svoje.

_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."

Te ljube socioloske kategorije. Potemtakem je druzina spremenljiva in prehaja iz primarne v sekundarno ter obratno?

_____________________________

http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related

Vsekakor, primarna gre vedno v sekundarno, obratno pa ne. Ko si sekundarna družina imaš sindrom praznega gnezda . Zato pa nekateri toliko težijo, da bi bili kar naprej z vnuki ali vnukinjami...

_____________________________

Vsak dogodek je pozitiven iz določene perspektive.
Neli se je to poletje naučila plavat brez rokavčkov...
Rea pa se potopi pod vodo in vstane z nasmeškom...

Prazno gnezdo je demografska kategorija, ki nima izkljucne povezave s kaksnim sindromom, ki se seveda lahko pojavi , vendar bolj v povezavi s psihologijo osebnosti, kot z dejanskim dogajanjem. Sicer se kot druzina razume samo zakonski par z mladoletnimi otroci. Ko otroci postanejo polnoletni niso vec del druzine - demografsko in statisticno. Sociolosko razlikujemo nuklerano in razsirjeno druzino kar korespondira s ti. primarno in sekundarno druzino. Za razliko od nase demografije skandinavska demografija kot druzino jemlje sam zakonski par, ker se pricakuje, da bodo imeli otroke.

Jasno mi je po katerem principu delis druzino na primarno in sekundarno. So pa tudi primeri, ko druzina, ki je iz primarne presla v sekundarno, ponovno postaja primarna - nekdo se poroci, njegova primarna druzina postane sekundarna, potem se loci. Nova primarna druzina se razpade in sekundarna druzina postane znova primarna.  Tezko bi rekel, da locena oseba, ki ima zive starse (brate, sestre) nima nobene druzine ( v splosnem pomenu termina). Ali otroci, ki zivijo pri starih starsih in, ki jih stari starsi vzgajajo, zivijo v sekundarni druzini ali je ta druzina za otroka (in ostale clane) primarna?
Ljube socioloske kategorije (in sama sociologija druzine) imajo pomakljivo interpretativno moc, posebej v primeru ko imamo pluralizem druzinskih oblik in pluralizem nacinov druzinskega zivljenja - reorganizirane druzine, enostarsevske druzine, parastarsevstvo, istosplone druzine...

Prav zato so stroge delitve med "primarno" in "sekundarno" druzino oz. druzino porekla in druzino orientacije/izbire skorajda nemogoce, prav zaradi spremenjenih nacinov (druzinskega) zivljenja.


_____________________________

http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related

Primarna druzina kot jo definiras tudi sam, je produkt raznih idejnih vodij, ki so preko kulta te druzine uresnicevali svoje ideje in preko nje na veliko manipulirali in jo izkoriscali, saj je vecinoma ravno prav majhna in dovolj ranljiva, da so se v kljucnih situacijah lahko sklicevali na njeno vrednost in z njo kot tako manipulirali.

Druzina, ki ti nudi zavetje, druzina, ki ti ponudi dovolj vzorcev, da si lahko izberes sebi primernega za zivljenje, je sirsa druzina, ne samo z babicami in dedki, ampak tudi tetami, strici, bratranci...Taka druzina je zelo funkcionalna druzina in v njej otrok najde vec kot lahko najde v primarni in druzbenem okolju skupaj. Poglej si samo sicilijansko mafijo, naprimer. Saj vem, da ni druzbeno sprejemljiv primer , je pa to, kar opisujem.

To je pa tista druga plat zgodbe, ko je pomoči preveč. Na žalost je tako, da stvari niso pravično razporejene.

Samo eno vprašanje: kako bi se počutila, če ne bi imela nikogar, ki bi ti pomagal in bi vsak kupček mogla podirati sama ? No, jaz sem se za en drek, ker v tistem obdobju nisem imela še enega par rok, da bi  zaradi moje nore utrujenosti, namesto mene podiral kupčke.

Po vsej verjetnosti imaš tudi mamo zelo blizu, ki ti lahko vsak trenutek priskoči na pomoč, kajne ?

Veš kaj, bodi hvaležna za tako taščo in ker vem, da jezen človek vso zadevo še malo razpihne, ti svetujem samo, da se umiri in v normalnem tonu pogovori s taščo. Saj je pomoje človeške sorte ne ?




_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

hehe, si pa dala primer!

no, po moje je to zelo odvisno od odnosov: meni širša družina ni nikoli dajala NOBENEGA zavetja, če pomislim, da bi bila njim prepuščena, mislim, da bi kar ušla... Primarna pa mi je dala zelo občutek varnosti in samostojnosti, več pa mislim, da niti ne rabim... O funkcionalnosti te razširjene družine pa sploh rajši ne bi . jaz se torej strinjam s tweedom. Primarna družina je jedro, ki daje varnost, sekundarna je pa za zabavo in ni fino, če hoče prevzet vlogo primarne...

Se pa zelo bojim, da ne bi bila tudi jaz "kar ena teta" in bi si zelo želela, da bi me nečaki imeli rajši kot sem jaz imela/kot jih imam rada svoje tete in strice (beri precej zanemarljivo...), upam, da me bosta imela vsaj malo rada, zaenkrat se s starejšim dobro razumeva (star bo 2 leti, mlajši je komaj 4 m), ampak ker ne živijo v Slo. bodo naša srečanja seveda malo redkejša in vprašanje, koliko se bosta navezali na naju... Vsekakor ne bom nikoli nič silila in ne bom pričakovala, da me bosta imela kar apriori rada ali da mi morata dat lupčka ali kaj takega. Ker sem sama to sovražila!
Drugi nečaki in nečakinje, ki upam, da pridejo v roku nekaj let iz moje strani, pa bodo verjetno bolj navezani, ker se bomo verjetno veliko videvali, ker se pač z bratom (in njegovo punco) veliko videvavmo že zdaj... vseeno pa ne bom imela take vloge v tej družini, saj imam svojo...

caillou, če ne bi imela lubija, da bi podiral kupčke z mano, bi se res za en drek počutila, ampak potem bi tudi zanosila bolj težko... No, seveda se lahko v 9ih mesecih mariskaj zgodi, ampak na splošno pa velja, da se na neke babice za to res ne bom zanašala- skrb za potomce je na starših - to sva pa midva. In ni straha, da ne bi bilo še enega para rok - saj imamo lubije!

Saj ni treba, da prevzame vlogo primarno, samo dopolnjuje jo. Meni se zdi kot zacimba pri dobri jedi.
Recimo tete vidim ca. enkrat na leto pa jih se vedno cutim in dozivljam kot del druzine.

Tukaj se pa potem pokažejo tisti vzorci zame nesprejemljivega vedenja, ker je pač moja primarno razširjena družina (beri, ki nima veze z ženo in njenimi sorodniki) totalni poden od podna od prvega do zadnjega. Edina pokojna stara mama je imela toliko pameti, da je vedela, da ni vse tako kot nekdo reče, ampak, da je potrebno raziskovati..., žal pa je že 7 let ni...

Hočem povedati to, da je na mojo primarno družino bilo toliko vplivov sekundarne, da je primarna razpadala zaradi ljubosumja... T.i. oče se je čutil ogroženega s strani dojenčka, da ne omenjam kasneje najstnika...
Mah, to je čisto druga zgodba, bistvo pa je, da ne maram vmešavanja v stvari, ki so esencialne za otroka, pa vidiš, da nekdo dela v nasprotju s tvojimi prepričanji in pričakovanji in ne upošteva tvojega dobronamernega nasveta, saj v svoji glavi moje prijazno npr. a lahko pustite otroka, da sam hodi (ker ga drži za obe roki in vlači levo desno, tako da otrok še naslednjo uro n zna sam hodit) interpretira kot npr. pustite otroka, sej nimate pojma, kako se ga vzgaja. Pol pa 1 teden ne govori s tabo...

To pa je zame nesprejemljivo vedenje, ki ga v družini ne pričakujem, ne želim, ne odobravam in nočem. Še prepovedal bi ga, če bi ga lahko...

_____________________________

Vsak dogodek je pozitiven iz določene perspektive.
Neli se je to poletje naučila plavat brez rokavčkov...
Rea pa se potopi pod vodo in vstane z nasmeškom...

Vse vredu in prav. Za svoje potomce moramo skrbeti sami, se strinjam. Mi je pa vseeno zanimivo to, da se ravno na tem forumu prebere toliko zgodb mamic, ko so že čisto na koncu z živci, ker so za vse same, po drugi strani pa preberem zgodbo, ko je pomoči preveč pa jim tudi ni prav.

Ni nekega pravega ravnovesja, zakar je v tej zgodbi, za moje pojme, kriva punca sama. Kaj res ne zna postaviti  mej, ki bi na vse dobro vplivale? Enostavno poveš, da si zelo hvaležen za vse, ampak bi pa vseeno svojega otroka v drugačnem duhu vzgajal. Za oblekice pa ravno tako lahko rečeš, da jih že naslednji dan prerase. Pa bo volk sit in koza cela.

No, jaz bi bila tašči vseeno hvaležna za vsako stvar in bi bila rajši pametno tiho, kot pa stegovala jezik in se spuščala v konflikte zaradi tega. Vsaj kar se materialnih dobrin tiče. V naš vsakdanj prihaja kriza in bo vsaka pomoč še kako dobrodošla in lako boš hvaležen da jo imaš. Da pa zaradi štirih telefonov na dan in kakšne oblekice narediš tak cirkus, se mi pa zdi popoln nesmisel.

Enostavno ne razumem tega, da se ne znajo zmenit pa pika. Jaz imam toliko pomoči, kot jo potrebujem in nič več in nič manj.


_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

Vidim da imamo vsipovprek probleme s taščami.Res je daš prst, vzame roko.naša je tudi taka, da se non stop neki petlja in vtika  in vse jo zanima ampak ni škodoželjna, zelo ustrežljiva-pretirano.Mogoče se tega niti ne zaveda.En dan nama je šlo čez rob, tako da sedaj že pol leta ne govorim z njo.Poleg tega me je žalila po krivem pred otrokom zaradi ene druge zadeve.Potem vidiš da je bolje ne imet opravka s takimi in zdaj nama je super.On se ji vseeno javi na gsm, ker ji je sin, ampak na distanci in je zelo uraden.Glede otroka, jo vidi 1x do 2x na teden za kako urco, gresta na sprehod, tudi zato ker jo ta mala ima tako rada.
Naj te potolažimo da nisi edina.