.....mi smo pa s pregleda in se je naš košarkaš tako prisrčno igral z nogicami.........ja, kot kaže bo še en kavbojc

_____________________________

.....in prišla je Živa....

Lanči      bo še en košarkaš .

Aquica bo jutri še čuda frnikolc, boš vidla . Stopka pa tud če pojutrišnjem pade, nič hudega.

Mausi in Pikica treba je iti naprej. Jaz vedno pravim, da me težke preizkušnje le bogatijo. Brez njih ne bi bila jaz taka kot sem. Vedno je iz vsake stvari treba potegniti nekaj dobrega. Vedno je kja kakšna lučka, ki posije in nam pomaga čez slabe stvari v življenju. Samo boriti se moramo naprej.

_____________________________

Nikoli ne dobiš želje, ne da bi dobil tudi moč, da jo uresničiš.
Vendar moraš vseeno kaj narediti za to.

drage moje punce!

sem doma. Najprej se vam naj zahvalim za vse spodbudne besede, misli, pestke in vse dobre želje , ki ste mi jih namenjale. Res ste zlata vredne vse, brez vas bi mi bilo še hujše, rwes tisočkrat hvala.Iskreno hvala tudi za vse izrečene sožalje.
evo vam mojo kruto usodo; ko sem šla na pregled 4.9. mi ugotovi, da sem odprta čist, MV sploh več ni bilo in mehur je bil že cel viden, nakar mi takoj urgentno v roku 1/2ure naredi cerklažo, nato strogo ležanje, brez vstajanja, antibiotike v žilo na 8ur in infuzijo z antibiotiki za preprečevanje popadkov na 24ur. Jaz lepo pridna v postli, boga prosila oba z možem, da bo vse vredu in da čim dlje zdržimo. PO enem tednu pregled in cerkalža popustila za 2cm, zopet strah in trepetanje kaj bo , UZ otročka vse vredu , izvem da bomo imeli deklico, in ji že damo ime Taja, oba sma bila zeloooo vesela. in zopet samo ležanje, no sem se kar navadila tako da mi sploh ni bilo več težko in mi je že kar zapasalo. moj možek, ki je zlata vreden in hvala bogu da ga imam, je hodil k meni po 2x na dan , se dogovarjal z zdravniki, me delal močno in me bodril , čeprav je on v sebi nosil tudi bolečine in strah.
in prišla je tista kruta nedelja ponoči ko sem ob 24.30 začutila da me nekaj zvija in vse tišči dol, nakar celo začutim kot bi mi spodaj nekaj hotelo ven pasti. mene panika, hiter pritisnem na zvonec in sestra je že v sobi, nato leti po zdravnika, ki je bil ponoči dežuren ravno moj G.prileti ves v starhu, in mi reče, ja Vesna kaj se dogaja, kaj je robe? me takoj pregleda in z grozo ves bled in v strahu reče, vse odprto, mehur čist zunaj in napet, ki lahko vsak čas poči, pogleda ša na UZ utrip naše pupike, in ve je bilo vredu. ztakoj klic v LJ, ki me sprava sploh niso hoteli vzeti, in se dohter razjezi po telefonu, in potem le pristanejo, da me pripeljejo. v 5 minutah sem bila v rešilcu, skupaj z babico in že drvi v lj, ki je bil za 1/2 ure v LJ. tam pa doživim veliko grozo. vsi na izi, nobeden se ni kaj preveč podvizal, babica in reševalec sta se drla na njih, da je nujno, da mi bo mehur vsak čas poču, oni pa nič. pride DR. Pušenjak in reče , a s pet s Trbovelj, p aše dr. JUrca, in rečem če imajo kaj proti, pa me sam pogleda, in ko še izve da sem bila na IVF v MB, mu še to ni ogovarjalo. Popadke dobiva že na minuto, mehur bolel da sem mislila, da mi ga bo razgnalo, nevzdržne bolečine.In ob 3.23.rodim deklico Tajo, ,ki je lepo zajokala, ter bila živa, tehtala 590g in velika 31cm, jaz vsa srečna ker je lepo zadihala in živi, mi jo dajo v naročje, to ubogo drobceno bitje , ki je lepo brcalo, premikalo glavico in rokice, jaz pa jo vsa srečna pobožam. Jo odnese na intenzivno in pstijo tam, nakar pride pediater in reče, da tako ne bo živela, prosim ga naj jo priklopijo na aparate in dajo v inkubator, ker otrok je živo, pa dobim odgovor; zakaj pa saj je brez pomena, če bo tako preživela dve uri potem jo bomo priklopili, prej pa ne, ne vem kako lahko pustijo tako drobceno bitje tako prepuščeno samo sebi in nemočno, direkt so ji jemali in vzeli življenje, in ji ne dali nobene možnosti, da bi živela, zame je to velik umor iz njihove strani. Kakšne besede sma dobivala z možem od njih, to je nekaj najbolj krutega kar lahko doživiš, a o tem sedaj ne govorim, vam povem ko se spoznamo. In mala Tja umre ob 5.05.mene je strlo , živci popustili, ni da ga ni bila sem na tleh in nisem se mogla ustaviti. To je groza in se ne da opisati, kaj sma preživljala.
Danes sma se oba še poslovila od nje, izgubljala sma moči, ne morem verjet kako je bila mrzla, kako takšna bitjrca samo zavijejo v pleničko in neko zeleno coto, ter dol zavežejo, kot da ni človeško bitje
jočem 24 ur na dan, imam jo pred očmi in to je za znoret

hvala tudi naši miški73, ki je v ted dveh dneh bila veliko z mano, me tolažila, delala družbo, mi nam,enila veliko lepih besed, da sem lažje prebrodila ta dneva. kajti s podganco sva bile v sosednjih sobah.

še enkrat vam vsem hvala , ko pa se dobimo skupaj, pa se vam še osebno vsem zahvalim.


_____________________________

1.2.2004 job 18.55 je v 21.tednu odšel med angelčke naš Tim, 21.9.2009,v 24. tednu ob 3.23 med angelčke odšla najina Taja, sedaj pa se jima je 30.3.2011 v 19.tednu ob 22.45 še njuna sestrica. Življenje je kruto in ni pravično, mamica več ne more in zdrži

Mikla draga                . Jočem z vama in si ne predstavljam kaj vse sta morala prestati zaradi naših zdravstvenih ustanov in delavcev. Tokrat res ne najdem nobenega izgovora za njih. Res prekruto.

_____________________________

Nikoli ne dobiš želje, ne da bi dobil tudi moč, da jo uresničiš.
Vendar moraš vseeno kaj narediti za to.

joj joj mikla

_____________________________

.....in prišla je Živa....

Mikla

Miklarom dušica, tvoja izguba je neprecenljiva. Me, ki nismo nikoli bile na tem, si sploh ne moremo predstavljati tvoje bolečine. Dušica drži se, probaj preboleti, poskusi najti moč za naprej, me te bomo stale ob strani

Lana70, čestitke za kavbojca, kot kaže bo imel košarkaš družbo, da ga bo lahko naučil vseh trikov

Aqua, dobro zrihtaj jutri.

Žiži, kako si mi ti??

_____________________________

"Če ne moreš pomagati, nagajaj.
Važno je, da si zraven!"

hvala vam vsem za tako lepe besedi, ki nama jih izrekate. Res ne vem, kako bo naprej, ker sedaj pa nimam več nobene moči, slika se mi odvija 24ur na dan pred očmi, dve noči že nisem zatisnila očesa, ker se prav bojim nočnih mor. Ne upam si iti v ponovni poskus, ker ne vem kaj me bo spet čakalo. to je za naju velika groza. Tako kot sem sedaj na tleh še nisem bila nikoli.Držati v naročju živo bitje ki ti joče in miga potem pa je čez dve uri ni več, ker za njih ni bilo smislaotroka rešiti in priklopiti ter dati v inkubaror. Revica boga , tako majcena se je borila sama dve uri pri življenju, in ji nihče ni pomagal.takšni zdravniki in osebje si ne zaslužijo licence, in to sem jim tudi povedala.
danes sma se oba poslovila od nje, in kako mrzla je bial, in kako je imela prstek v ustih, ki ga je nazadnje sesala.To je grozno. nimam več moči, počasi tudi meni duša in srce umirata


_____________________________

1.2.2004 job 18.55 je v 21.tednu odšel med angelčke naš Tim, 21.9.2009,v 24. tednu ob 3.23 med angelčke odšla najina Taja, sedaj pa se jima je 30.3.2011 v 19.tednu ob 22.45 še njuna sestrica. Življenje je kruto in ni pravično, mamica več ne more in zdrži

mikla, sploh nimam besed , saj ne vem....... besna sem da me obliva kurja polt in hkrati jokam. pa saj to ne more biti res, kake k**** imamo v naših bolnišnicah in ti odločajo o naših življenih in naši prihodnosti   ne, saj sploh ne morem več kaj napisat, ker mislim da me bo razgnalo
draga moja , drži se



_____________________________

pa smo spet tam, kjer smo bili- nikjer!!

Mikla . Sem ostala čist brez besed.

Lana, a fantič bo?

 lana za košarkaša!

_____________________________

pa smo spet tam, kjer smo bili- nikjer!!

Miklarom, , žal mi je, da si po vsem doživela še izgubo svoje punčke

Mikla naša drži se....

Lana čestitke za fantka, čeprav jaz še vedno mislim, da bo punčka...

Mi smo danes dobili stopko.  Moj mi jo more zapičit danes zvečer. Našla se je še ena frnikula, tako da jih je zdaj šest. Velike od 18 - 21. V petek punkcija.

_____________________________

" Neka bude, što biti nemože."
P.P.Njegoš

Aqua, super za stopko, petek pa punkcija, jupiiiijeejj

_____________________________

Enkrat bo uspelo.........šibamo v 4 postopek!

Aqua jupi        

_____________________________

Nikoli ne dobiš želje, ne da bi dobil tudi moč, da jo uresničiš.
Vendar moraš vseeno kaj narediti za to.

Draga Miklarom,
poskušaj, da te prizori, ki se ti vrtijo pred očmi, ne potegnejo čisto na dno. Poskušaj jih za trenutek ustaviti, postaviti na stran in se šele potem, ko si boš nabrala vsaj nekaj novih moči- spet soočiti z njimi (z žalostjo, jezo in ostalim, in tudi kaj ukrepati, če se ti bo zdelo).
Če boš zmogla, poglej za svojim možem (fantom), poglej kako trpi, pa ga objemi in mu poskusi pomagati. Kljub vsemu, življenje mora teči dalje.
Ne vem-jaz izgube otroka še nisem doživela- ampak vedno sem si najbolj pomagala, če sem poskušala pomagati drugim oz. svojim bližnjim. Drugače, če si stalno vrtiš isti film v glavi, si hitro na tem, da se ti lahko kar zmeša. No, tako se le reče-a občutek je temu blizu.
Drži se-s tabo smo.

Miklarom
Sočustvujem in jokam z vama in vsemi tvojimi ob izgubi... Tvoja zgodba me je zelo razžalostila in pošiljam ti dobre misli in pozitivne energije, da bosta s tvojim preživela to težko obdobje in da se kmalu spet prikaže sonček tudi za vaju...


Ostale...
A mi lahko katera tukaj pojasni (nimam moči iti gledat na forum o nedonošenčkih):
ZAKAJ niso dali Taje v inkubator?????????????????
Tako sem razočarana nad zdravniki od Miklarom, da sploh ne vem, kaj naj rečem... A so to sploh ljudje?




< Sporočilo je popravil Še ena T -- 23.9.2009 15:05:41 >

tole sem našla na sosednjem forumu

http://med.over.net/forum5/read.php?19,5716017

spet sem si nekaj sposodila , tokrat vesele novičke

Bety11 sporoča:

Ob 19h se je rodil Damjan, 4kg in 56 dolg, popolnoma zdrav fant brez genetskih napak!

 
BRAVO BETY!!!  ČESTITKE

_____________________________

pa smo spet tam, kjer smo bili- nikjer!!