ja, lepo se slisi, ampak jaz osebno 3 leta ne bi bila doma. Lepo je, ce si lahko se del ostalega, ki te obkroza v vsakdanjiku, in ne samo mama svojemu otroku, ki je vsekakor najlepsa sluzba, vendar pa je zivljenje polnejse, ce je bolj barvasto.
loncica, pojma nimam kdaj bom prisla kaj domov.
Mojmu Slo nic kaj dosti ne pase, zaradi jezika se ne more vkljucit v pogovor in mu je veckrat dolgcas. Tako da, ko se ni bilo Gabriela, sem sama spakirala kufer in sla. Sedaj z gabrielom pa sama z njim ne morem, tako da morem mojega pregovort.
Ker midva v Lj tudi ne greva k mojim starsem (se ne razumemo najbolje), nimam potem tudi nobenega pravega varstva...
No, upam, da mi ga bo uspelo prepricat nekje v marcu...

tejka za prespano noc!!
Moj gabriel je pa ze spet prejle v avtu iz vrtca nazaj zaspal, sva ga polozila v posteljico...zdaj pa bomo videli, ce bo spet drnjohal do jutri zjutraj.
Mi je kar hudo, ker bi rada vsaj vecerni del dneva prezivela z njim...
_____________________________
"Stecimo kam, stecimo stran, stecimo v svet sanj.
Za vse, prav za vse je prostor nekje, kjer trate se zelene."
Gabriel, 20.12.07 (54cm, 4540g)
Ilaria, 07.08.09 (51cm, 4050g)