Debelost je vsaj pri meni kombinacija pomanjkanja discipline, motivacije, dednosti, stresa, premalo gibanja in neurejene prehrane. To slednje je pravzaprav najbolj pereče, saj tako jaz pri sebi čutim. Če bi mi nekdo hrano dostavljal, lepo "po reglcih" 5x dnevno, pripravljeno, pa kar koli že je, takoj podpišem.

Tako pa zjutraj odidem brez zajtrka, ker mi ob 6:30 ne potegne jesti, okoli 11. ure kaj na hitro pojem (hiper štručka, pizza, sendvič, kakšno sadje, kakšna konzerva tu pa tam, skratka vse bolj ali manj plastik fantastik) ali pa tudi ne, kar sploh ni tako redko, pridem domov okoli 16. ali 17. ure in sem lačna za štiri. Pojem kočerjo (kosilo + večerja) in to je to. Občasno me zagrabi lakota okoli 20. ure in pojem kakšen jogurt, kos kruha, se pregrešim s kakim kaloričnim namazom (majoneza, pašteta), pohrustam še kaj sladkega (puding, piškotki, kak tiramisu) in kile so tu.

Gibanja pa vedno premalo. Popoldneva praktično ni, lovim zadnje urice dneva, da sem z otrokom, zunaj je tema, mraz. Zvečer sem crknjena in se mi ne da nikamor.

Pred rojstvom najine princeske sva z možem redno hodila na fitnes in v savno, pogosto tudi na plavanje, zdaj za to najdeva čas zelo redko. Saj se čez vikend sprehajamo, ampak to ni isto. Gibanja je definitivno premalo.

_____________________________

..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi.....
F. Lainšček

zato k sm noseča (spet

TI PA IMAŠ  pa res dober razlog

Nisem debela ( 169, 58 - 59 kg), se pa zgodi da mi gre kakšna kilca dve tud tri gor, ampak takrat je pa alarm.
Zase lahko rečem, da se mi kg začnejo nabirat ko popustim pri hrani, ki je totalno nezdrava (bel kruh zvečer, čokolda, piškotki, kakšen čips, ....) in ko zanemarim športne aktivnosti, se mi pa take stvari dogajajo poredko, zato se ne sekiram.

Začela se redit, ko sem mojga spoznala. Nadaljevala pa po nosečnosti. Vedno postanem lačna zvečer.
Sicer pa dokler ne bom začela s telovadbo, bo tako verjetno tudi ostalo.

Se strinjam s tistm "delovanjem hormonim" ins epodpišem pod tole, ko pišeš o tem, kazaj si ti predebela. Pri meni je vse enako.

Drugače se nisme sprijaznila s tem, da bom pa kar debela. Se mi zdi, kot da to ni moje telo.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

Ko se dobro počutim, nimam težav, takrat rada kej dobrega pojem. Sem čisti gurman in jem iz užitka.

Če imam probleme, pol nimam apetita in nič ne jem, ker pa problemov nimam, preveč jem.

No bila sem malo predebela, pa nisem več, ker sem to rešla z Ločevalno.

Imela sem 68kg, pri 166cm, zdej jih mam pa 58kg in sem si tako bolj všeč.

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

če že razlog ne, pa opravičilo

Jaz zase ne vem, se sploh ne morem opredelit. Suha nisem, to je dejstvo, ampak prav debela debela pa tudi se mi zdi da ne, čeprav se včasih počutim kot ena pujsa, spet drugič se mi zdi da nisem tok grozna.

Pa ve presodite kam spadam? Imam 160 cm in 70 kg. Torej?

Od česa? Ja, od sladkarij, nepravilne prehrane, nobenega miganja in premalo odločnosti, da nekaj naredim zase.
Rada pa bi res spravila dol vsaj 10 kg, pa še nisem našla čarobne palčke za to .

To je mal' tako tako. Če ti psiha nagaja, da 'žreš', kaj je potem - je to bolezen? Zame je to bolezensko... Tudi prenažiranje je na osnovi psihe, tako vsaj jaz mislim. zdaj eno je, če se tega zavedam, pa kljub temu to počnem, drugo je, če se ženska ne...

Jaz imam 165 cm in cca 62 kg. Zame iber preveč, pred 2 porodoma sem imela 53 kg. Ajd, ne rečem, da bi jih zdaj morala imeti spet toliko, to bi bila iluzija, samo trebuha (8kg!!!) bi se rada znebila, ker se ne počutim ok. Res ne. In ne mi spet, kako naj poskrbim zase, ker ni vse odvisno od mene. Pa ni to zdaj neko jamranje, ampak tako je: večinoma sem vse popoldneve sama z otrokoma, pa pride M, ko mi hormoni še posebej nagajajo, zadnjič sem boležala za 1 teden, 10 dni sem bila vsega skupaj bolna, zdaj nam je umrl st. ate... Enostavno med vsemi obveznostmi in 'dogodki' ne najdem kakovostnega časa zase. Počakam še nekaj dni, da se ustalimo v novem domovanju, potem pa začnem ob večerih hoditi na sprehode, samo kaj - spet bo kaj - ali mojega partnerja ni doma zvečer, potem ne morem ven, dobim M, sem kot cunja, eh...

Skratka, če sem debela, sem izključno zaradi lenobe in nesposobnosti zorganiziranja rekreacije

s temle se načeloma strinjam....samo jaz za debelost ne smatram recimo 5 kil viška pač pa res ono ohoho....in noben mi ne bo reku da se tko fajn počuti, da je srečen in zadovoljen v svojem telesu, čeprov ma 20 al pa še več plusa jst ne verjamem....men je že zdej muka živet, k mam na 160 73 kil pa si ne morm predstavljat da bi bla skoz tko...a si nor pa ne pravm da mormo bit trlice, ma kje, ženska more bit lepo izpopolnjena ...sam more se pa fajn počutit tud....in večina debelih ljudi, k jih jst poznam se ne počuti fajn, nesrečni so, nezadovoljni, zakompleksani in bolani...pa sam jamrajo, nardijo pa nič

po normativih nisem debela, celo podhranjena  za moje pojme pa imam kakšnih 5kg preveč, pa še vse se mi je nabralo v stegnih in na trebuhu. zakaj? ker sem se med nosečnostjo preveč zredila (ja, full sem jedla, bila ves čas lačna, nehala sem kaditi...), sem šla 25kg gor. in ker nikoli prej nisem imela težav s težo, imam zdaj toliko več težav. pa še lena sem in se mi je težko spravit na telovadbo, tako da se v fitness spravim le občasno. in jem vse kar mi paše, sicer ne veliko, res pa je da tudi zvečer.
če ima kdo kakšen revolucionaren recept za hujšanje brez truda, se priporočam  

jst pa mislim ( zdej me boste požrle ) da ni prov da se debelost smatra kot bolezen ker to ni....lohk je  debelost posledica bolezni, v tem primeru se je pač treba lotit bolezni....največkrat pa je bolezen posledica debelosti, tuki se je treba pa z debelostjo spoprijet pol se pa tud bolezni povečini pošlihtajo...rečt da je pa debelost sama kot taka bolezen ( kot recimo rak, pljučnica, nekaj kar pač fašeš....) je pa ena sama potuha....ja kaj pa naj, debela sem, to je bolezen, nimam kaj, počakam da mine? se grem cepit proti debelosti? pojem kuro tablet pa bom zdrava -suha? če si bolan, si bolan, tu nimaš kaj. če si pa debel, pa lahko, samo je velik lažje rečt da ne moreš shujšat, da se nič ne da

Seveda se noben fajn ne počuti s tolk kilami viška. Razen če ma rad boleča kolena, grde cunje, folk k buli in bebaste pripombe meče, nč gibanja ker pač težje kaj delaš, ......
Itak da se ne moreš fenomenalno počutit.
Da pa ne nardijo nič se pa ne strinjam. Poznam ogromno ljudi k so sedaj čist zdravi in normalne teže, včasih so bli pa ogromni.

Men je sam smešno k pišete da si neb dovolile.
Poznam zelo aktivno športnico k je zbolela in v enem letu podvojila težo. Verjetno ne nalašč ne? In zelo trpela. No....zdej pridno prihaja nazaj na stare tire.

Niso vse zgodbe debelosti iste.

Pa tud nobenga nima kaj brigat za tuje kile dokler jih on ne nosi oz. dokler mu ta ne jamra.

Aja ... pa jaz osebno tud nimam namena bit celo življenje taka. Ker to nism jaz. Oz. to nočem bit jaz. Fizično.
Človk sm pa isti k prej.

To se tud strinjam.
Lahko je posledica bolezni(redko).
Večinoma so bolezni posledica debelosti.
Je pa bolezen prenajedanje, oz. motnje hranjenja. TO pa je bolezen ja. Psihična. In to se da zdravit. In večinoma je to tud vzrok debelosti(debelost 30in več kg preveč seveda, ne tri kile preveč).

Tisti bo obogatel!!!!

vidiš...to ni isto, to ni tist kar sm jst napisala...seveda, sam ona nekaj naredi za to...in se stvar spreminja...večina pa nič ne naredi.

pa nism napisala da si neb dovolila da se bom zredila ( oooo pa še kk si dovoilm )...sam ne bom si pa dovolila, da bom debela ostala...to pa absolutno ne. in to je razlika. ker proti temu, da se zrediš, včasih res ne morš kej. sam da pa tak ostaneš....tu pa ni opravičila.

sam da zdej si brisakčkarca

jst ne vem kak človk si ti. oz. če si zdej debela, kaka si bla prej, a si bla ista al ne. če nisi zadovoljna s težo, ne morpš rečt da si iti človk, kot si bla prej, ko si bila zadovoljna. ker nekje se pozna. in spremeni človeka.

pa ne pravim zdej da so debeli ljudje, slabi, leni, smotani, da jih je treba poniževat, v nič dajat, se norčevat iz njih itd....so pa večinoma v stiski. in šibki.

in jaz pač nisem človk, k bom nekomu rekla ma sej ni važno če maš 20 kil viška, sam da si srečen in zadovoljen. ker to bi bla potuha. in svinjska laž.

Jst sm na srečo bivša bajsika; moj problem je bil to, da sem preveč rada jedla (no, še vedno ful rada jem  ) in bila tudi zelo lena za raznorazne aktivnosti. Padeš v začaran krog, vedno težje je it ven. aja, pa utehno sem tudi iskala v hrani, kar včasih še vedno počnem (na srečo vedno manj). Moje bivše mere 167 cm; 93 kg. Moje nove mere, 167 cm, 60 kg. Največja sprememba; nikoli več si ne bi dovolila, da bi bila bajsika (od preveč žretja); sedaj sem končno zadovoljna sama s sabo in vedno bolje se počutim.     Aja, sem ful aktivna športnica; priporočam vsakomur. Šport je balzam za telo in dušo. 

Ženkica

Tudi jaz imam preveč kg. Zakaj? Najedanje, psiha, metabolizem.....Sem se pogovarjala s strokovnjakom, zakaj se enim dobesedno nič ne pozna, pa čeprav jejo in jejo. Pravi, da je odvisno predvsem od metabolizma. Nekaterim hrana res kar skozi pade, nekateri smo pa "take sorte", ki nam jo telo dobesedno posrka vase. In mi se moramo zaradi tega še bolj disciplinirati, težje nam je shujšati, bolj trdovratni so kg. Naše telo s tem metabolizmom potrebuje tudi manj npr. povprečno je to okoli 2000 kcal na žensko, v tem primeru 500 kcal manj. Se pa s starostjo toliko bolj to pozna. Ni pa to razlog, da se ne bi dalo shujšati. Kako že gre....v dahovem ni bil nihče debel.
Najbolj me pa prizadane komentar ljudi (sploh so tisti pametni , ko shujšajo takrat, ko imajo probleme in jim ne gre nobena hrana dol po grlu, meni pa ravno takrat paše - psiha), in mi rečejo; ah, saj boš šla v službo, pa otroci itd, pa bodo kar same kile dol letele ...pa imam tri otroke, večinoma sem sama za vse, pol pa ležim al kaj.... Če dosedaj nisem shujšala, potem je že zadnji čas, da se sprejmem taka kot sem, ne pa da si uničujem življenje z obtoževanjem sebe zaradi debelosti.
Tako kot je kolegica rekla, eni kadijo, eno pijejo, mi pa radi jemo....kaj naj?

< Sporočilo je popravil decembrka -- 7.1.2009 12:27:36 >

Že v prvem postu sem izvzela vzork bolezen. Se razumemo? zdrava pa si ne bi dovolila, da bi bila debela.

Ista sem. No...mal starejša pa modrejša

Ne resno....kaj misliš da se pri 50kilah nisem obremenjevala s kilažo?
Včasih se mi zdi da sm se še bolj k sedaj....

Sam jaz bom tud pršla enkrat nazaj, ne glih na 50kil, ma na tolk da bom lahko laufala brez da me infarkt, smučala brez da se drug dan po vseh štirih vlečem, prelaufala 4 štuke šteng, lovila mulce, oblekla kar se mi bo sprdlnu.....na tolk bom pa pršla.

Evo ena tistih k jih omenjam.
Jo vidim po parih letih in mi zmanjka teksta.....no, sej njej tud
Sve vloge menjale.

Sej štekam.

Tole sem pa verjetno jz napisala. Vse do zadnje pike.
Pozabila sem dodati samo, da sem sveže noseča in ne morem hujšat