ja se ti res opravičujem, ni bilo mišljeno tako kot je izpadlo, sem bla prenagla. Oprosti.

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

Super, lilika, sem vesela zate.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

Jaz pa se podpišem pod tole.

No, tole je pa super novica. Vso srečo in lepo nosečnost brez stresa želim.

Super - sem vesela zate

O, tole se je pa lepo izteklo. Super.

res nisi v zavidljivi situaciji... in nočem moralizirati, ampak to je tvoj otrok. ne vem, poskusi pogledat tako: v čem je razlika med 2-3 mesečnim otrokom v maternici in 9 mesečnim, ki se rodi in od tedaj naprej živi zunaj na zraku. razlike ni. vsaj jaz je ne vidim oz. je le v velikosti otroka (prej 15 cm, potem 50 cm). zdaj pa se vprašaj, ali bi to isto storila, ga splavila, če bi bil že 9 mesečen in bi bil že na svetu? otrok je otrok, pa če je star štiri tedne v maternici ali pa eno leto zunaj na "našem svetu".

vem, da je otrok bil šok novica, ki je nisi pričakovala, niti hotela, niti želela, ampak nekatere stvari so višje od nas. očitno ta otrok želi priti na svet. in ja, njegov začetek ni najbolj obetajoč, ampak mogoče bo pa zato nadaljevanje krasno. jaz bi od sedaj naprej gledala na tebe in njega. tu nisi samo ti. tu ni samo tvoje življenje. tu je tudi njegovo življenje. ki če mu ne bo usojeno živeti, boš itak imela ss, če pa mu je usojeno živeti, ali ni nekaj najlepšega tvoj otrok? če pa ti enostavno ni do otroka, ga donosi in daj v posvojitev, pa boš osrečila kak par, ki nasprotno razmišlja, kako za vraga do otroka.

pa saj vem, da je meni lahko govoriti, ko nisem v tem položaju. ampak vsa ta razmišljanja o splavu otroka. ali naj ga dobesedno ubijem ali ne. lastnega otroka! ali sploh veš, kako to naredijo? daj poduči se in potem še enkrat premisli, ali je to res nekaj kar želiš svojemu otroku, ki je že popolnoma razvit... brr... me kar strese. sploh ker drugih vzrokov namreč nisi navajala - zaradi katerih bi razmišljala o splavu... da ste v finačni stiski ali čem podobnem.

pa saj si razbrala iz mojih vrstic: odloči se za otroka.

roberta

Očitno je vaš presenečko nekaj posebnega!!!
Še špirale ni šmirglal... hoče k  mamici, očku in sestrici!!!

da bo sedaj mirna, lepa in zdrava!


_____________________________

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca...

Ker vidim, da še pišete bi še malo pokomentirala...

Glede še enega mnenja:Jaz sem bila pregeldana ultrazvočno od 4 različnih G. in to se mi je zdelo dovolj, napotena sem bila tudi na specialistični pregled z najnovejšim UZ v bolnico, prvič me je pregledala celo predstojnica oddelka in odkimavala z glavo in odgovarjala na moja vprašanja skoraj nič drugega, kot da se morajo posvetovat in da želi še eno mnenje in ta me je ravno najbolj prestrašila .

: pri nobeni nosečnosti ti nihče ne more garantirat, da bo vse o.k, to razumem, tudi prvič mi tega niso mogli garantirat, čeprav ni bilo nič narobe, pa sem veselo donosila. Je drugače, če ti povejo, da je riziko in kakšen riziko je, potem že razmišljaš o tem, da otroka ne boš obdržal za vsako ceno. Jaz sebe dovolj poznam, da bi se zelo sekirala in to nebi blo dobro za mojega otroka v maternici, niti za tistega, ki ga že imam, glih rabi še eno psihično zlomljeno mamico. To sem tudi upoštevala, ko sem razmišljala o splavu.

Taki pač so zdravniki, ko ne dajo že enkrat kart na mizo in nekaj mlejejo in mlejejo.....mene pa lahko kap od skrbi med tem...
Tudi izvid je bil tak: najbrž, mogoče, predvidevamo da bi lahko donosila in take fore.....nihče pa ni konkretno povedal, nevarnosti za plod ni, povzroči lahko to in to, riziko je tak in tak....dokler moj G. ni dal kart na mizo.

Zato je šlo vse skupaj tako daleč, da nisem več vedla kaj naj, mož pa še manj, ker si je prav on drugega otroka zelo zelo želel, se mi je zdelo da je še bolj pretresen kot jaz.

No v glavnem, k sreči sem tudi tip, ki se hitro skulira in sem se, upam, na najboljše, da ta prok  špirala ostane tam kjer je in konc.

Hvala vsem za lepe želje , imate prav moj otrok si je res zelo zelo želel bit z nami, da sem sploh zanosila kot sem in da se je sedaj prebil skozi najhjše, pogumno bitje ni kaj, bo nekaj posebnega, ker mi je še zdej slabo zvečer pri Tinki mi nič ni blo, pa tako močno skače in vse so mi rekli.....



_____________________________

Atijeva gosenica in mamin sonček je naša Tinka, zdej pa imava še malega princa Ožbeja.

drži se in čuvaj sebe in svoje malo srčece..... držim pesti da bo vse vredu in da se boste kmalu crtljali in pozabili na te skrbi, ki so vam ble povzročene.....
lepo nosečnost